Medtem ko so »spin doktorji« Busha mlajšega v spopadu s kritičnim javnim mnenjem primorani delati nadure, je evro-poslancem pod krinko dolgočasne administrativne vsakdanjosti uspelo Evropsko unijo približati Orwellovi mračni viziji, ne da bi širša javnost sploh trznila. Ni kaj. Američani so resnično pravi amaterji.
Potem, ko je histerični odziv ameriške administracije na septembrske teroristične napade razkril vso gnilobo, ki preveva deželo Ameriško, so marsikaterega Evropejca prevzeli občutki večvrednosti nad čezatlantskimi »kavboji«. Samo Američanom se lahko zgodi, da si za predsednika izvolijo takšno izpričano zgubo, smo se potihem, včasih pa tudi bolj na glas privoščljivo naslajali Evropejci.
Kot kaže, pa se utegnejo kaj kmalu razbliniti še zadnje blodnje o evropski civilizacijski superiornosti napram Združenim državam Amerike. Poslanci Evropskega parlamenta so namreč 14. decembra, na zasedanju v Strasbourgu dokončno zabili žeblje v krsto mita o apriorni evropski imunosti na politične neumnosti po Ameriki zaudarjajočega pedigreja. Roki sta si blasfemično podali desna Evropska ljudska stranka in leva Stranka evropskih socialistov, ki sta nabrali dovolj kimavcev, da so nato pod krinko zlajnane mantre o boju proti terorizmu s 387 glasovi proti 204 podprli direktivo o hranjenju telekomunikacijskih podatkov. Po njej bodo evropski ponudniki telekomunikacijskih storitev obvezani hraniti podatke o vzpostavljenih povezavah. Teroriste zasledujočim organom pregona bo tako v bodoče v vsakem trenutku omogočen vpogled v kompletne sezname telefonskih klicev, SMS sporočil in vzpostavljenih internetnih povezav za zadnjih šest mesecev do dveh let.
Spoznanje, zakaj je sprejetje na prvi pogled morda pametne protiteroristične direktive v resnici tako zaskrbljujoče, začne dobivati obrise, ko se spomnimo, da sodobni teroristi niso kaotičen konglomerat s fanatizmom zaznamovanih norcev. Nasprotno! Gre za radikalce, ki pa svojo dejavnost opravljajo predano in skrbno premišljeno. Temu primerno je njihovo rokovanje s telekomunikacijskimi sredstvi. Skoraj zagotovo se v večini primerov za medsebojno komuniciranje poslužujejo javno dostopnih šifrirnih algoritmov in razvejane javno dostopne mreže t.i. »proxy« strežnikov. Njihova sporočila tako ostajajo v veliki meri neberljiva tudi za najmočnejše računalnike, sledovi njihovih komunikacij pa se zaradi speljave po nepreglednih ovinkih proxy strežnikov krepko zabrišejo. Potemtakem je torej jasno, da direktiva v resnici sploh ne more biti primarno naperjena zoper teroriste! Proti komu pa potem?!?
Prvi domnevno pravi razlog za sprejetje direktive je dokaj logičen. Gre za interes gospodarskih lobijev, ki jim zaradi široko razpasene medmrežne ilegalne izmenjave glasbe, filmov, računalniških programov in drugih digitalnih vsebin sivijo lasje. S sistematičnim zbiranjem podatkov o internetnih povezavah bi organi pregona tovrstno dejavnost lahko znatno zreducirali. Če nismo ravno anarhistični prekucuhi, moramo priznati, da so v okvirih obstoječe zakonodaje takšne zahteve pravzaprav legitimne.
Je pa zato milo rečeno močno vprašljiva legitimnost drugega domnevnega razloga za sprejetje direktive. Govora je o nadzoru državljanov. Pod te čase široko zlorabljano krinko preiskav zoper domnevne teroriste bo direktiva organom pregona omogočila praktično neomejen dostop do baze podatkov o telekomunikacijskih navadah vseh državljanov Evropske unije. Pri tem sploh ni važno, da morda tako obstransko nepooblaščeno pridobljeni podatki na sodiščih ne bodo imeli dokazne vrednosti.
Važno je, da bo na ta način aktualna vladajoča garnitura vedno imela pregled nad svojimi podaniki. Ti oblast resno ogrozijo, šele ko fizično zavzamejo ulice. A pot do ulic vodi skozi konsolidacijo družbenih idej, ta pa se v današnjem času lahko resno odvija le še s pomočjo telekomunikacij. Z nadzorom nad slednjimi se ponudijo številne perfidne diverzantske možnosti za preprečevanje omenjenega pojava. Oblast se bo lahko še lažje kot do sedaj obranila »nevarnosti«, preden se bo ta sploh formirala.
Izraz demokracija pomeni vladavino ljudstva. Z uvajanjem nadzora nad ljudstvom se zato lomijo noge demokracije. Ameriška vojna proti terorizmu je že eno takšnih početij. V uvodu je bil omenjan njen »kavbojski« značaj. In res je kavbojski. A ne toliko zaradi njene grobosti, kot bi utegnili pomisliti, temveč bolj zaradi njene primitivnosti. Medtem ko so »spin doktorji« Busha mlajšega v spopadu s kritičnim javnim mnenjem primorani delati nadure, je evro-poslancem pod krinko dolgočasne administrativne vsakdanjosti uspelo Evropsko unijo približati Orwellovi mračni viziji, ne da bi širša javnost sploh trznila. Ni kaj. Američani so resnično pravi amaterji. A zaradi tega Evropejci razloga za večvrednostni kompleks pač ne moremo imeti. Če nam ni ravno vseeno, nas lahko vsaj skrbi.
Komentarji
komentiraj >>