Tokrat bo oddaja izjemoma en teden prej kot ponavadi, torej v soboto, 14.1. ob 17h

Na januarskem jedilniku vam bomo najprej ponudili 'novičke' iz LGBT sveta, nato v rubriki 'Akcija-reakcija' pregled naših LGBT literarnih založb (Vizibilija in Lambda); intervjujema z odgovornima urednikoma teh dveh založb bo sledila recenzija pravkar izdane knjige Nataše Sukič: Desperadosi in nomadi (Vizibilija). 'Komentar' pa bo namenjen naključnim izjavam folka, ki ga bomo povprašali po poznavanju lezbične in gejevske literature. 'Kruzing po sceni' pa vas bo povabil na prihajajoče LGBT dogodke.

Glasbo bo tokrat prispevala Tea. Hvala!

PODLAGA: Enigma III: 1.komad

Pozdravljeni v redni oddaji, ki skrbi za prodor homoseksualnih političnih, družbenih in kulturnih tematik v medijski prostor. Tokrat smo izjemoma na valovih Radia Študent drugo soboto v mesecu, kar pa ne pomeni, da bo tako tudi v prihodnje. Z drugim mesecem bomo zopet zaplavali v časovno utečen termin in ponovno osvojili termin vsako tretjo soboto v mesecu.

 Kaj vam danes ponujamo na jedilniku? Najprej boste slišali novičke, ki jih redno pripravlja lezbična sekcija Škuc-LL, nato bomo po dolgem in počez prerešetali gejevske in lezbične literarne založbe oz. zbirke ter se pogovarjali z Natašo Sukič, ki je pravkar izdala knjigo z naslovom Desperadosi in nomadi pri zbirki Vizibilija, s Tatjano Greif, odgovorno urednico te zbirke, ter z Branetom Mozetičem, odgovornim urednikom zbirke Lambda in Alpeh. Slišali boste tudi, kaj o gejevski in lezbični literaturi menijo naključni ljudje. Vabljeni pa ste tudi vi, da pokličete v studio in podate svoj komentar. Če vam je bližje internetna komunikacija, pa lahko pišete tudi na mejl: lezbomanija@radiostudent.si.

Na koncu pa kot vedno Kruzing po sceni, kjer vas obveščamo o tekočih dogodkih na gejevski in lezbični sceni.

Glasbene vložke je tokrat pripravila Tea Hvala, ki se pridružuje redakciji oddaje.

1.KOMAD: CD 7046/12 RHYTHM KING AND HER FRIENDS: Pants (02:34)

PODLAGA: CD 6172/07 KEVIN BLECHDOM: (6:20)

Konec decembra je v Veliki Britaniji stopil v veljavo nov zakon o posvojitvah, ki omogoča skupno posvojitev otrok neporočenim in istospolnim parom. Zakon, ki so ga sprejeli že pred tremi leti, so že označili za najbolj radikalno potezo zadnjih 30-ih let. Zakon naj bi spodbujal pare k čim več posvojitvam, kar je zlasti pomembno danes, ko milijoni otrok živijo brez staršev in v hudem pomanjkanju. Malo pred tem so Britanci sprejeli tudi zakon o civilnem partnerstvu, ki gejem in lezbijkam daje enake pravice kot poroka. 

Španija v svojo zakonodajo o azilu uvaja možnost pridobitve azila na podlagi pregona ljudi zaradi spola ali seksualne orientacije. Zakon bo zaščitil ženske in homoseksualce, ki jim zaradi spola ali homoseksualnosti v njihovi izvorni državi grozi mučenje ali smrt. Španija bi tako postala država z enim najbolj humanih azilnih režimov na svetu.  

Maja 2006 v Rusiji načrtujejo prvo parado ponosa. Organizatorji upajo, da bodo dobili dovoljenje mestnih oblasti Moskve in da se ne bodo uresničile napovedi, da Rusija za takšno prireditev še ni zrela. Ker bo ravno v tistem času Rusija prevzela predsedovanje Svetu Evrope ter gostila srečanje skupine G8, bo država pod budnim očesom mednarodne javnosti, zaradi česar bi si težko privoščila prepoved javne manifestacije gejev in lezbijk. 

Mednarodne človekoljubne organizacije so protestirale pri Nigerijski vladi zaradi brutalne kazni, ki jo je vaško sodišče v kraju Brass izreklo nad šestimi mladimi dekleti zaradi lezbištva. Vaščani so 6 deklet, starih med 12 in 17 let, kaznovali z 90 udarci s palico. Zaradi tega je bila Nigerijska vlada pozvana, naj nemudoma zagotovi zaščito človekovih pravic. Kazen s pretepanjem predstavlja grobo kršitev Konvencije Združenih narodov proti mučenju. 

Iqbal Sacraine, vodja muslimanske skupnosti v Veliki Britaniji je zelo nestrpno komentiral pravice homoseksualcev ter napovedal bojkot komemoracije ob spominskem dnevu za žrtve holokavsta 26. januarja, in sicer zaradi tega, ker muslimanska skupnost nasprotuje obeležitvi spomina na homoseksualne žrtve. Nanj so se takoj odzvali aktivisti iz skupne OutRage!, ki so verskega voditelja opozorili, da je zavzemanje za pravice svoje manjšine in v isti sapi zanikanje pravic drugih manjšin huda hipokrizija. 

Irski katoliški nadškof Sean Brady se niti na božično polnočnico ni mogel zadržati, da ne bi napadel človekovih pravic gejev in lezbijk. Elitni termin polnočnice je nadškof izkoristil za agitacijo proti istospolnim porokam, ki jih nameravajo legalizirati tudi na Irskem. Nadškof je istospolne poroke označil kot »spodkopavanje« zakonske zveze.  

Irski pravosodni minister Michael McDowell je napovedal načrt za legalizacijo istospolnih partnerstev na Irskem. Vlada že sestavlja ekspertno skupino za pripravo zakona. 

Moskovski partiarhat je decembra lani pretrgal vse stike s švedsko evangeličansko-luteransko cerkvijo. Razlog temu je bila odločitev švedske cerkve, da bo uvedla uradno ceremonijo za poroke gejev in lezbijk. 

Marijan Veternik, slovenski katoliški eksorcist je v intervjuju za ženski tabloid Jana povedal, da je homoseksualnost kazen in da ne verjame, da bi bog lahko koga tako kaznoval. Homoseksualnost po mnenju eksorcista ni prirojena, ampak »gre za vzgojo«. Sprašujemo se, le kaj počnejo slovenske družine, da jim nikakor ne uspe vseh svojih otrok vzgojiti v poslušne heteroskualne vernike. Novičke je pripravila: Sekcija ŠKUC-LL

2.KOMAD: CD 6697/05 ELLEN ALIEN: Trashscapes (04:43)

PODLAGA: YELLO: The race (6:51)

V zbirki Vizibilija založbe ŠKUC so pravkar izšle tri nove knjige. Eno od teh smo recenzirali že v decembrski oddaji in nosi naslov Homo konzerve avtorja Richarda Goldsteina, ki govori o trku liberalne družbe in gejevske desnice, prevod pa je omogočila Nataša Velikonja. Tokrat pa bomo pod drobnogled vzeli ostali dve knjigi in sicer novo odkritje domačega teritorija z naslovom Desperadosi in Nomadi avtorice Nataše Sukič, ki je z objavo stopila ob bok že uveljavljene prozaistke Suzane Tratnik, ki objavlja pri zbirki Lambda.

Delo Sukičeve zajema štirinajst kratkih zgodb, ki se berejo zelo doživeto in govorijo o notranjih stanjih glavne protagonistke – družbeno zatrte in pozabljene lezbijke. Avtorica bralca prestavi dobesedno v dogajanje, saj uporablja bogate metafore in domiselne besedne zveze, ko opisuje duševna stanja in borbo za obstoj. Nenehno niha na tanki nitki med življenjem in smrtjo. Motiv smrti se čuti skozi celo knjigo, na drugi strani pa izstopa strast. Strast do ženskih teles in pločevinastih konjičkov. Eros in tanatos si vseskozi podajata roki.

Poleg slikovitih opisov si Sukičeva pomaga tudi s filmskimi podobami in glasbenimi vložki, ki delujejo kot pospeševalci oživljanja njenih besed in besednih zvez. Tako skozi pripovedi potujemo kot skozi film ter se prestavljamo iz kadra v kader proti končni postaji. S tem je oživela tudi nikoli pozabljeno plodno obdobje za razvoj alternativne kulture v 80-ih. Znova oživlja podobe iz filmov črnega vala, v glasbi ameriško predpankovsko obdobje, v literaturi pa zlasti kiberpank ter dramatiko krvi in sperme.

Skupaj z avtorico potujemo skozi čas ter se vračamo v preteklost oz. kot je zapisala: »Potujem skozi čas, ki ga preživljam na odstavnih pasovih avtocest, v poceni hotelskih sobah, na samotnih nočnih parkiriščih. Potujem v nemir, v dneve brez obstanka.« Čas ne poteka linearno, temveč nekoliko večplastno oz. vzporedno ter precej razbito in brez točno določene poti, a na koncu vendarle se steče v skupno točko – mladost, kjer avtorica zaključi svoje pisanje.

Desperadosi in nomadi so literarni skupek refleksij iz življenja lezbijke, ki jo je močno zaznamovala ostro kritična in diskriminatorna družbena politika ter jo pahnila v vsa mogoča patološka stanja od depresij, tesnob, nervoz, anoreksije, hipohondrije ... skratka, razcepljene osebnosti. Družba je svoj pogled na lezbištvo vtisnila v njihova telesa in jih posredno pritisnila na rob norosti. V zameno pa jim je ponudila prozace, valium, apaurine, xanaxe, lerome, libriume in kar je še podobnih sintetičnih sranj, s katerimi nas družba fila.

Zadnja knjiga, ki je izšla pri Vizibiliji nosi naslov Zakaj nisem revolucionarka avtorice Sarah Schulman, ki jo je prevedla Urška Sterle. Gre za zbirko objavljenih člankov Schulmanove, ameriške pisateljice, dramatičarke, novinarke in aktivistke v obdobju trinajstih let in sicer od 1981 do 1994. Dela so nastajala v času vladavine Ronalda Reagana in Georga Busha starejšega, kateri se Schulmanova odločno postavi naproti in se kot aktivistka močno zavzema za pravice. V delu Zakaj nisem revolucionarka so objavljeni le nekateri eseji, ki so v celoti izšli v zbirki esejev z naslovom »My American History – Lesbian and Gay life during the Reagan and Bush Years«.

Na začetku Schulmanova objavlja svoje članke, ki so precej nevtralne narave in zgolj dokumentira dogajanje ter se izogiba svojim komentarjem. Kasneje pa se je priključila gibanju za pravico do splava, gejevskemu in lezbičnemu ter aids gibanju, kar lahko opazimo tudi v drugačnem načinu pisanja, saj se močno zavzema za pravkar naštete pravice gejev in lezbijk ter se spremeni v aktivistično novinarko.

Schulmanova je ogromno prispevala v ACT UP gibanju, ki se je oblikovalo v obdobju AIDS krize kot odgovor na apatijo in brezbrižnost državnega aparata. Kasneje je ustanovila Lesbian Avengers, radikalno lezbično skupino. Med drugim se tudi zavzema za vključevanje homoseksualnih tematik v programe javnih šol, saj življenje vendarle začne že preden smo se kot odrasle osebe sposobni postaviti sami zase in svobodno zaživeti zatrto gejevsko in lezbično željo. Do takrat nas družbena represija   potiska ob rob, kjer nastajajo vsa mogoča patološka stanja, ki jih vsak po svoje skuša odstraniti. Schulmanova daje videz, da se zna poglobiti v pričujoča družbena stanja in dobro ve, kakšnih strategij se je treba poslužiti. A kaj, ko na koncu ugotovimo, da se zgodovina še vedno piše sama po sebi. Toda brez Schulmanove in njej podobno mislečih bi umanjkala družbena zavest o problemih marginalnih skupin, ki se borijo za preživetje. To pa bi prineslo propad naše skupnosti.

Na koncu pa naj zaključim z besedami Schulmanove, ki naj nam vsem skupaj potrkajo na zavest. »Menim, da bi nam moralo postati povsem jasno, da akcije, ki so usmerjene k prepričevanju drugih, naj nas imajo radi, ne delujejo. Namesto tega se moramo osredotočiti – tako kot se je Derick Bell – na zaščito svoje skupnosti in krepitev naše politične moči.«

3.KOMAD: CD 6018/01 ANGIE REED: I Don't do Dirty Work, Sucka! (03:51)

PODLAGA: Enigma III: naprej (PAZI-8.komad preskakuje!!!)

-MD: TR: 1 (   :   ) izjave folka o GLBT literaturi

4.KOMAD: CD 6172/04 KEVIN BLECHDOM: Always Frank (02:20)

PODLAGA: Enigma III: naprej (PAZI-8.komad preskakuje!!!)

Knjižna zbirka Vizibilija pri založbi Škuc je bila ustanovljena leta 1998 in je specializirana za lezbično leposlovje ter strokovno literaturo iz področja lezbičnih in feminističnih študij. Cilj, h kateremu teži, je dvig ozaveščenosti lezbijk, dvig strpnosti ter ozaveščenosti vse družbe in večja vidnost lezbijk. Zbirka Vizibilija spada pod kategorijo malih založb, je neprofitnega značaja in temelji na prostovoljnem delu, s tem se upira mainstreemovski knjižnji produkciji in previsokim cenam knjig, saj ne temelji na profitu kot druge velike založbe. Do leta 2003 je bila odgovorna urednica Nataša Sukič, nato je vajeti prevzela Tatjana Greif.

-Nataša, kako je bilo na samem začetku? Vemo, da je v slovenskem prostoru obstajala že zbirka Lambda, ki je pokrivala širšo homoseksualno literaturo. Od kod pobuda, da se je ustanovila Vizibilija?

-Kako je zbirko sprejela gejevska in lezbična populacija in kako širša družba?

-Tatjana: Kako je s financiranjem s strani države glede na to, da je Vizibilija t.i. mala založba in hkrati pokriva lezbično tematiko, ki pri nas še vedno ostaja v margini, torej prezrta?

-Ali se je zgodilo tudi to, da so bila sredstva zavrnjena? Kaj naredite v tem primeru?

-Zbirka temelji na prevodih knjig z lezbično teorijo ter raznih esejih – po kakšnem ključu se odločate za prevode? Katere knjige imajo prednost?

-Suzana Tratnik je enkrat omenila, da pri nas ni začutila vzpodbudnega feedbacka od bralcev in da je pravi odziv dobila šele na literarnih večerih v tujini. Ali tudi vidve čutita enako?

-Kakšen je odziv medijev ob izidu novih knjig? Kakšna je pokritost in kako mediji poročajo o zbirki Vizibilija?

-V zadnjih letih je opaziti, da izdajate nekoliko več knjig. Ali gre morda za večjo finančno podporo ali pa je to zgolj naključje?

-Eno izmed zadnjih knjig si podpisala ti, Nataša, in nosi naslov Desperadosi in Nomadi. Prosila bi te za kratko refleksijo o knjigi. Kdo so torej desperadosi in nomadi?

-Kako dolgo že pišeš in kako to, da si se šele sedaj odločila svoje delo objaviti?

-Kako razlagaš stil, ki si si ga izbrala v knjigi in sicer potovanje po času nazaj v preteklost?

-S tem si tudi razširila opus leposlovja domačih avtorjev in avtoric. Ali misliš, da nizka številka naših piscev in pisk odraža tudi nek družbeni pogled na lezbično leposlovje?

-Na koncu bi te prosila, če nam prebereš še nekaj vrstic iz svoje knjige:

5.KOMAD: CD 7516/05 THE SOFT PINK TRUTH: I Owe It to the Girls (03:13)

PODLAGA: Enigma III. Naprej (PAZI-8.komad preskakuje!!!)

INTERVJU (Brane Mozetič)

V nadaljevanju bomo poklicali Braneta Mozetiča, ki je od leta 1990 urednik zbirke Lambda, ravno tako pri ŠKUCu, ki pokriva širšo homoseksualno literaturo, in založbe Aleph pri Centru za slovensko književnost, ki je zbirka za mlajšo izvirno slovensko literaturo. Glede na upad izdajanja poezije pri drugih založnikih, ki se komercialno očitno ne obrestuje, postaja Aleph tudi osrednja slovenska založnica izvirne in prevodne poezije. Zbirka Lambda pa se ponaša že s preko 50 izdaniimi knjigami, kar je velik uspeh za malo založbo, ki je prav tako kot Vizibilija neprofitnega značaja.

-Brane, pozdravljen: glede na to, da se je zbirka Lambda ustanovila že leta 1990, me zanima, kakšni so bili začetki? Kako se je zbirka z gejevsko in lezbično tematiko vzpostavila v takratnem času?

-Zanima me, če si si kot gejevski pesnik pred ustanovitvijo Lambde želel objavljati pri drugih založbah, ki niso tematsko usmerjene oz. ali si sploh poizkusil?

-Kako se zbirka Lambda financira in ali opažaš kakšne spremembe glede na višino finančne pomoči skozi čas od leta 1990 do danes?

-Kakšen je tvoj pogled na pomembnost obstoja gejevskih in lezbičnih založb oz. zbirk v slovenskem prostoru, kjer na literarnem področju gejevski in lezbični lisci in piske naletavajo na homofobne bariere, velike založbe pa ne izdajajo knjig s homoseksualno tematiko?

-Kot rezultat poslovanja velikih založb, ki imajo v lasti večino knjigarn, je potiskanje ob rob manjših založb. Kako se Lambda spopada s to situacijo?

-Kako sodeluješ s slovenskimi knjižnicami?

-Kaj pa srednješolske knjižnice? Glede na to, da jih skoraj polovica zavrača mesečnik Legebitrinih oznanil, me zanima, kako je s sprejemanjem Lambdinih knjig?

-Kakšno je sodelovanje s tujino? Ali se tudi ti počutiš bolj sprejet in cenjen izven slovenskega prostora, kot je enkrat omenila Suzana Tratnik?

-Kaj po tvojem mnenju manjka slovenskemu prostoru, da bi dostojno sprejel literaturo s homoseksualno tematiko? Ali misliš, da tukaj glavno vlogo igra družbeni pogled na homoseksualnost kot življenjski stil in da je zaradi pretežno negativnega pogleda nanj prezrta tudi literatura?

6.KOMAD: CD 6493/07 COBRA KILLER: Heavy Rotation (02:53)

PODLAGA: Bjork: POST: Army of me (3:56)

Kruzing po sceni:

Vstop v interna kluba družbenih sekcij Škuca Tiffany in Monokel v kompleksu Metelkova-mesto je možen le s članskimi izkaznicami - te so namenjene gejem in lezbijkam. Da bosta kluba še naprej lahko odprta, vas prosimo, da imate pri vsakem obisku izkaznico pri sebi.

Sporočamo vam, da bodo lanske članske izkaznice veljale samo do konca februarja 2006. Članarina za leto 2006 znaša 1.000 sit. Nove članske se bodo izdajale vsak petek do konca februarja med 23. in 2. uro zjutraj - pri garderobi - lahko pa jo naročite tudi preko interneta ali osebno v pisarni Škuca na Metelkovi.

Iztok Klančar vas vabi na predavanje, projekcijo in pogovor o fotografiji na gejevski in lezbični sceni v Sloveniji bo v Klubu Monokel na Metelkovi, v petek, 20.1.2006 ob 20. uri.

Z organiziranjem homoseksualne scene v Ljubljani se je pri nas prvič javno pojavila tudi fotografija, ki je v gejevsko-lezbičnem kulturnem prostoru manj konvencionalna. Gre namreč za (sicer omejeno) produkcijo podob in tematik, ki se dotikajo spolnih identitet. Še posebej v 90. letih je z revijama Revolver in Lesbo prišlo na plano nekaj domačih in tujih fotografov in fotografinj, ki so z vpraševanjem o spolu, spolnih identitetah ter spolnosti vizualno predstavljali slovensko G/L sceno. Aktivisti so od začetkov v sredini 80. let do danes uspeli organizirati nekaj razstav, kjer so se predstavili domači in tuji umetniki. Torej, vabimo vas v klub Monokel, v petek, 20.1. ob 20h.

Obeta se vam tudi študentski literarni večer z naslovom Je kaj narobe? In sicer, v torek, 24.1. ob 21:30 v klubu Gromka. Od proze k poeziji si bodo besedo podajale SUZANA TRATNIK s kratkimi zgodbami iz nove zbirke Vzporednice, TATJANA GROMAČA, hrvaška pisateljica in pesnica, s poetično prozo iz romana Črnec in JANA PUTRLE SRDIĆ z novimi pesmimi. Vabljene in vabljeni torej 24. januarja ob 21:30 v klub Gromka na Metelkovi!

Vse ostale in bolj podrobne informacije dobite na spletu: www.ljudmila.org/siqrd

S tem se Lezbomanija tudi zaključuje in vas vabi na ponovno poslušanje tretjo soboto v februarju! Še vedno pa lahko pošljete svoj komentar o današnji tematiki na naslov: lezbomanija@radiostudent.si. Z vami sem bila Vesna, v glasbenem duhu pa tudi Tea. Zdravo!