Sreda, 18. 1. 2006
BIGor
DMBQ skačejo iz okvirjev psihedeličnega hard rocka, kot bi lahko na hitro, vendar dokaj natančno opisali njihovo ekspresijo. Proglašeni so za manjkajoči člen med raznolikim japonskim noiseom in pestro garažno-rockovsko sceno. Skupina je po rodu iz Sapora, a se je kmalu po ustanovitvi konec 80. let preselila v Tokio, kjer je bila v hipu ujeta v mrežo Boredoms, Buffalo Daughter, Guitar Wolf, Merzbowa, Violent Onsen Geisha, Zeni Geva. Da gre za strumno skupino s hrbtenico, ki se ne ozira na kultnost, legendarnost, kaj šele, da bi se posluževala napumpane promocije, nas prepiča tudi njihov zadnji, lanski album The Essential Sounds From The Far East ... (v celoti...)
RADIO ŠTUDENT sreda, 18. 1. 2006
TOLPA BUMOV ob 19.00
DMBQ − The Essential Sounds From The Far East (Estrus, 2005)
Daljnji vzhod, dežela vzhajajočega sonca, Japonska, se je ustoličila kot dežela radikalnih posegov in nedojemljivih, vendar zmeraj ekspresivnih obratov. V glasbenem svetu velja za impresivno domovino glasbenikov, ki meljejo, mešajo in ne prizanašajo ušesom. Z avtentičnostjo in samobitnostjo znajo preobračati zunanje, globalne vplive in stopajo v širni svet samozavestno in ponosno, kar tudi privlači našo pozornost. To velja tudi za kvartet DMBQ, ki je eno bolj izpostavljenih imen japonskega undergrounda.
DMBQ skačejo iz okvirjev psihedeličnega hard rocka, kot bi lahko na hitro, vendar dokaj natančno opisali njihovo ekspresijo. Proglašeni so za manjkajoči člen med raznolikim japonskim noiseom in pestro garažno-rockovsko sceno. Skupina je po rodu iz Sapora, a se je kmalu po ustanovitvi konec 80. let preselila v Tokio, kjer je bila v hipu ujeta v mrežo Boredoms, Buffalo Daughter, Guitar Wolf, Merzbowa, Violent Onsen Geisha, Zeni Geva. Da gre za strumno skupino s hrbtenico, ki se ne ozira na kultnost, legendarnost, kaj šele, da bi se posluževala napumpane promocije, nas prepiča tudi njihov zadnji, lanski album The Essential Sounds From The Far East. Zgovoren naslov nas več kot odlično opozori, da imamo opravka z albumom, vročim kot lava in eksplozivnim kot vulkan. Žal je kvartet za nedoločen čas utihnil po avtomobilski nesreči novembra lani na drugi ameriški turneji. Z odhodom v večna lovišča bobnarke Mano Nishiuro, bolj znane po nadimku China, ki se je v zgodovino rocka zadnjih dvajsetih let zapisala kot bobnarka Shonen Knife, je usoda tega kvarteta negotova. Čeprav je bila China gostujoča bobnarka v dokaj stalni postavi DMBQ, je pustila zelo žmohten pečat na njihovem zadnjem albumu. Prav njej, Chini, Manu Nishiuro, je posvečena današnja Tolpa bumov. Razlog je predvsem njeno delo. Na albumu The Essential Sounds From The Far East ji je uspelo nadkriliti superiorno kitaro v kitarskem hardrockovskem bendu.
DMBQ se kot podivjani buldožer brez zavor zaletijo v naša ušesa. Brez omejitev so divji od začetka do konca. Za to je izrazito poskrbela bobnarka China, ki kot da jo je le smrtni karambol lahko ustavil. Brez pomilovanja je več kot očitno, da smo imeli opravka z izvrstno bobnarko, tolkalko, ki ni primerljiva le z Johnom Bonhamom. Energičnost in vihravost je nadgradila z brutalno preciznostjo in prav neverjetno konkurirala kitarskim solom, ki jim je v večini primerov odvzela pravico po drkanju. Če kdo solira, potem na The Essential Sounds From The Far East to počne oseba za bobni. Kitarske solaže so prej namenjene psihedeličnemu zapeljevanju, pri tem pa nikakor ne pozabijo na silovito zmes Jimija Hendrixa, KK Nulla iz Zeni Geva, Casparja Broetzmanna in še kakšnega kitarskega super-junaka. Spekter ekspresije DMBQ je eksploziven kot dinamit, na kar nas opozarja ime skupine, ki je nepogrešljiv opis njihovega početja − DMBQ je kratica za Dynamite Masters Blues Quartet.
DMBQ so zvočna granata v časih, ko je eklektičnost sestavni del našega izražanja. Saj bi jim lahko očitali eklektičnost, vendar je tisto, kar šprica in strelja iz glasbe DMBQ, njihov znoj, njihova kri, njihova čustva. Tako otipljive in direktne glasbe je danes vedno manj. Brez ponaredkov in s šusom v glavo razblinijo vse Soundgarden in Alice in Chains v igračo, kitarski junaki starega kova se talijo pod lavo DMBQ, da o zmaličenju kakšnih Audioslave in drugih ponaredkov ali celo Velvet Revolver sploh ne govorimo. Albumi slednjih zvenijo prav smešno v primerjavi s surovim in robustnim albumom The Essential Sounds From The Far East, ki izhaja iz navezovanja na psihedelijo, na acid rock, na hard rock in se pri tem nikakor ne izogne bluesu in soulu, kot so ju znali zmleti Stooges in MC5. Ob tem pa nas presenetijo z naglim zavojem v valovite vode improvizacije. Ko nam igrajo DMBQ, ne moremo ostati ravnodušni − zagotovo zmotijo našo onemelost. Žanri, podžanri in nove skovanke se spremenijo v prah pod gosenicami tanka, ki ne drobi le kopita in šablone, ampak tudi enoličje, predvidljivost in potvorjenost.
BIGor
Komentarji
komentiraj >>