Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
Četrtek, 18.1.´06, 19h: The Strokes – First Impressions of Earth (Rough Trade, 2006) (2635 bralcev)
Četrtek, 19. 1. 2006
primozv



The Strokes: First Impressions of Earth

Dobri dve leti sta minili in tu je nov, že tretji album newyorškega kvinteta The Strokes. In če smo bili pred dvema letoma še tako polni navdušenja nad prvencem, da sploh nismo opazili, da drugi album Room on Fire niti ni tako dober, kot se je nekaterim takrat zdelo, je danes slika jasnejša. V bistvu se šele z varne časovne distance prikaže dramatičnost padca v kvaliteti. Od prvenca, ki je prispeval velik pospešek tako imenovanemu rock'n'roll preporodu, pa do drugega albuma, ki mu šele z nekaj prizanesljivosti lahko rečemo soliden. Zato je First Impressionf of Earth na nek način toliko bolj pričakovana plošča... (v celoti...)
Radio Študent
Glasbena redakcija
Tolpa bumov
Četrtek, 18.1.'06

The Strokes – First Impressions of Earth (Rough Trade, 2006)

*Dobri dve leti sta minili in tu je nov, že tretji album newyorškega kvinteta The Strokes. In če smo bili pred dvema letoma še tako polni navdušenja nad prvencem, da sploh nismo opazili, da drugi album Room on Fire niti ni tako dober, kot se je nekaterim takrat zdelo, je danes slika jasnejša. V bistvu se šele z varne časovne distance prikaže dramatičnost padca v kvaliteti. Od prvenca, ki je prispeval velik pospešek tako imenovanemu rock'n'roll preporodu, pa do drugega albuma, ki mu šele z nekaj prizanesljivosti lahko rečemo soliden.

Zato je First Impressionf of Earth na nek način toliko bolj pričakovana plošča. Vprašanja, ki so se v tem primeru pojavila med čakanjem na ta album, so seveda jasna. Precej manj pa odgovori nanje. A do njih še pridemo.

Po zaključku turneje v podporo albumu Room on Fire so se pokazale prve razpoke v idilični sliki z naslovom »Boys want to be them. Girls want to be with them«. Večja od medijsko skonstruirane evforije je namreč le še praznina, ki nastane, ko se iluzije razblinijo. In s tem so se seveda morali soočiti tudi The Strokes. Konkretno gre za to, da medij, ki te najprej povsem nekritično povzdiguje v nekakšne rešitelje rock'n'rolla, kasneje povsem nekulturno skuša diskreditirati tvojo glasbo na podlagi takšnih banalnosti, kot so družinsko poreklo in podobno.
Pa ob tem pozabimo, da je že sam pojem »rešitelj rock'n'rolla« navadna, če že ne specialna neumnost.

Kar gre The Strokes šteti v plus, je to, da so vse to preživeli trdno odločeni, da stvar izboljšajo. Med ukrepe je spadala izgradnja studia, v katerem bodo lahko v miru snemali nov album. Prejšnji je bil bojda posnet prehitro. Poleg tega pa so zamenjali še producenta. Mesto Gordona Raphaela, ki je produciral prva dva albuma, je zamenjal David Kahne.

In kakšni so rezultati? Vsekakor ne tako enoznačni kot pri prejšnjih albumih. Da ne bo dileme. First Impressions of Earth ne dosega veličine prvenca »Is This It?«, tega niti ni bilo pričakovati. Pozna se, da so se odločili za spremembo smeri, ki pa spet ni preveč radikalna. Osnova je še vedno dvokitarski rock-roll z minimalistično ritemsko sekcijo. V ospredju ostaja Casablancasov vokal, kot eden prepoznavnejših elementov v njihovi glasbi. Zvočna slika ostaja več ali manj nespremenjena, torej takšna kot na albumu Room on Fire. Kar dela to ploščo drugačno, je sama struktura komadov, ki so bolj homogeni. V samem toku plošče namreč ni nekih očitno nenaravnih prehodov znotraj skladb – za razliko od prejšnjega albuma, kjer so se nekateri komadi tako lomili, da so bolela ušesa.

Kar pušča malce dvoma v ploščo First Impressions of Earth, je to, da se je težko znebiti občutka, da končne podobe ni oblikovala rock'n'roll intuicija, temveč nek racio, ki je preanaliziral, kaj je tisto, kar daje čar plošči »Is this It?«, in potem to esenco vstavljal v novo ploščo. Tu imam v mislih razne vokalne detajle, na primer Casablancasov spust do spodnje meje njegovega glasu, za čemer potem svoj glas počasi utiša. Preprosto ni tiste naivnosti, ki je iz njih delala »cool band«.

Morda pa se tudi motim. Fantje so starejši, z resnimi vezami ali poročeni, tako da je povsem normalno, da se je z njimi spremenila tudi njihova glasbena senzibilnost in je to, kar slišimo preprosto to, kar oni trenutno so.

Primož Vozelj


Komentarji
komentiraj >>