Tokrat bo oddaja Sektor Ž na sporedu izjemoma tretjo soboto v mesecu.
Obelodanili bomo, ali je Drobničevo ministrstvo objavilo razpis za otvoritev novega Centra za pomoč žrtvam trgovine z ljudmi. Razpis so obljubili za mesec januar. Kmalu bo februar. Kaj pa potem?
Obrnili pa smo se tudi na Karitas, ki je pred časom napovedal, da bo skušal na svoja ramena prevzeti dejavnost pomoči žrtvam trgovine z ljudmi.
Preleteli bomo življenje in delo dr. Angele Piskernik, prve slovenske naravovarstvenice, ki je med drugim tudi "mati" Triglavskega narodnega parka.
Na koncu pa se bomo pogovarjali še z Zdenko Kristan, avtorico knjige "Materinski mit: kultura, psihoanaliza, spolna razlika".
Še vedno udarniško nastrojena bo oddaja obelodanila novico o dogajanju okrog vzpostavitve novega Centra za pomoč žrtvam trgovine z ljudmi. Prejšnji mesec je namreč v oddaji padla obljuba, da se bo preverilo, ali se dejansko začenja kaj premikati na tem področju. Obljuba dela dolg in tako smo povprašali na Drobničevem ministrstvu, ali so objavili razpis, in pa na Karitasu, ali nameravajo prevzeti dejavnost, ki je v Sloveniji nujno potrebna.
SektorŽ pa bo ob tej priložnosti "zalaufal" števec - namreč števec dni, odkar je Republika Slovenija brez organizirane pomoči žrtvam trgovine z ljudmi, med katerimi je največ žensk in otrok.
Preleteli bomo življenje in delo prve slovenske naravovarstvenice - dr. Angele Piskernik. Malokdo najbrž ve, da je Piskernikova pravzaprav mati Triglavskega narodnega parka. Ali je bilo to dejstvo in še nebroj drugih, ki predstavljajo njen izjemni, tudi pionirski, opus, desetletja prezrto le zato, ker je ženska, si odgovorite sami.
Na koncu pa se bomo pogovarjali z Zdenko Kristan, avtorico knjige
"Materinski mit: kultura, psihoanaliza, spolna razlika". Avtorica v predgovoru h knjigi pravi: "O materinstvu je bilo napisanih že mnogo knjig - s stališča medicine, psihologije, sociologije, zgodovine in še bi lahko naštevali. Materinstvo kot institucija in mati kot lik so bili skozi vso znano zgodovino predmet mnoštva umetniških reprezentacij, pa tudi objekt znanstvenega diskurza v različnih vedah. Kljub temu (ali pa morda ravno zato) pa se ob poskusu razumevanja materinstva vedno znova znajdemo pred uganko, ki
sproža določeno nelagodje, ki nas zajame, ko poskušamo misliti nekaj, kar je tako samoumevno, da se o tem ne sprašujemo več. Ravno samoumevnost, nespremenljivost in domnevna univerzalnost so tisto, kar iz materinstva kot kulturne institucije 'dela' mit. Materinstvo pa ni le mit, ampak je predvsem družbena institucija,
to se pravi kulturna invencija."
Bodi to dovolj, a ne vse ...
Če Vas prevzema radovednost -
vabljene in vabljeni k poslušanju!
Komentarji
komentiraj >>