Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
Sreda, 25.1. 2006 ob 15.00 HARD.COM, Orto Klub; 24.1.06´ (2979 bralcev)
Četrtek, 26. 1. 2006
miha



Koncert HARD.COM v Orto Klubu; 24.1.06´


* Mnogim predstavitvam novih glasbenih izdaj domače produkcije v ljubljanskem Orto klubu so se pridružili tudi celjski staroste, ki slišijo na ime Hard.com. Legendarnemu, predvsem rockersko usmerjenemu prizorišču je vsekakor uspelo pridobiti status najbolj dejavnega v prestolnici. Klub gosti skoraj vsakega zainteresiranega izvajalca, ki se želi predstaviti zahtevni lokalni publiki. Ljubljana je tako dobila pribežališče za domače glasbene skupine, še posebej tiste, ki so nekoč zelo težko vzbudile zanimanje organizatorjev. Orto, ki glede na programsko kvantiteto prekaša vsa ostala mestna prizorišča, pa občasno vloži premalo energije v samo selekcijo dogodkov, saj velikokrat tam zasledimo zasedbe, ki si, blago rečeno, ne bi zaslužile tega odra.

Med slednje vsekakor ne sodijo včerajšnji nastopajoči. Člani banda Hard.com so glasbeniki, ki so na domači sceni prisotni že daljši čas in izhajajo iz nekdaj zelo vplivnih zasedb, zdaj pa so premešani in združeni v trojko z zelo zanimivo postavo. Pevec Sergej je svojo vlogo odigral pri avandgardnih, žal že pokojnih Strelnikoff, preostala člana pa sta Gregor Sevnik, nekdaj basist Res Nullius, ter novi bobnar Janez Stergar. Hard.com, tedaj še v drugačni postavi, so se pod tem imenom prvič pojavili na Novem novem rocku v dvorani bivšega Kina Šiške leta 2002 ter v nadaljevanju odigrali še nekaj koncertov v domačih logih, potem pa nepojasnjeno poniknili. Vendar zgolj navidezno. V vmesnem času je bilo na vrsti dolgotrajno snemanje materiala za prvenec, ki je lani izšel kot cd z naslovom Setup, založila pa ga je samoustanovljena založba Rdeče zarje. Koncertnih predstavitev pa je bilo od izida zelo malo, ljubljanski nastop je bil dejansko eden redkih v tem obdobju.

Sprememba zasedbe je vidna na prvi pogled in posluh, saj je zmanjkala kitara, katero so nadomestili dokaj učinkoviti elektronski vložki. Ritem sekcija, ki si prav tako pomaga s samplerji in nasnetimi podlagami, ima tako veliko več manevrskega prostora v ustvarjanju, kar tudi izredno dobro izkorišča. Koncertni izvedbi sta pridruženi še dve dodatni vokalistki oziroma plesalki, ki sta stali fantom ob strani ter vizualno popestrili celostno podobo banda. Za razliko od vizualnega pa sta se veliko slabše odrezali pri samem glasovnem delu, kjer velikega učinka dejansko nista imeli, saj sta bili preslabo ozvočeni. Njuna podpora je prišla do izraza le redko, pa še tedaj se je to izkazalo kot zelo neuglašeno. Celostno pa so hardovci izpadli v prvi vrsti zelo posebno, saj bi bilo skoraj nemogoče umestiti glasbeno usmeritev tega kolektiva. Ob že omenjeni pomoči elektronskih aparatur nihajo med popolnoma plesnimi ritmi, industrijsko robotskim poigravanjem ter alternativno rockerskimi rešitvami. Raznolikost vseh članov je prišla do izraza v izjemno kvalitetni izvedbi, vendar s premalo energičnosti in komunikacije, ki sta pač nujni na živih nastopih. Poleg že omenjenih deklet to najbolj velja za vokalni del Sergeja, ki je vse preveč monoton, s tem pa utaplja vso kreativnost ritem sekcije. Peščica obiskovalcev, ki so delovali, kot da so tam popolnoma slučajno, je na veliko škodo nastopajočih zapuščala prizorišče že nekje ob polovici nastopa. Sama sreča, da so jih lahko nadomestili novi prišleki, ki so ob dejstvu, da je bil koncert brezplačen, v intervalih prihajali poslušat to težko godbo.

Kljub vsemu so se hard.comovci odločili za podaljšek z dvema komadoma, za zaključek pa so ponovili najbolj živahnega med vsemi. Odhajanje publike pa so simbolno pospremili tudi klubski lučkarji, ki so proti koncu nastopa vse bolj zatemnjevali oder. Navidezno so nastopajoči zelo profesionalno sprejemali dejstvo, da niso poželi ravno ovacij, čeprav razočaranja niso mogli popolnoma skriti. Vsekakor je tudi to botrovalo občutkom naveličanosti in nezainteresiranosti, ki ga je očitno občutil večji del publike.

Očitno status bivših alternativnih zvezdnikov v trenutni poplavi glasbene ponudbe ne zagotavlja zadostne publicitete, vselej so pomembnejše ideje, s katerimi se zasedba pomika v korak s časom. Žal Hard.com tega niso osvojili.

Po točno eni uri monotonega in prisotnim precej utrujajočega zvočnega eksperimenta so člani zasedbe ne prav vedrih obrazov zapustili ljubljanski oder. Pokazala pa se je dejanska slika stanja na domači alternativni sceni, ki dovoljuje le peščici izvajalcev prebiti se do večje prepoznavnosti in dobrega odziva, temu pa sledi seveda tudi še vedno usihajoča prodaja plošč. Hard.com so na svoji novi poti nekaj pozabili, nekaj manjka njihovemu pristopu, predvsem v živi izvedbi. Nekaj, kar bi band naredilo več kot zgolj studijskega in bi nas pritegnilo k poslušanju. Tega pa na včerajšnji hladen večer ni in ni bilo

Miha Colner


Komentarji
komentiraj >>