... Izrael se s Hamasom ne namerava meniti ...
... bolivijski predsednik drži obljube ...
... Slonokoščeni obali grozijo sankcije ...
... spominjamo se holokavsta ...
OFF NAPOVEDNIK
Redni podalpski obiskovalci »našega« Triesta vedo, da se v popoldanski pavzi, ko večina trgovin zapre svoja vrata, splača po poceni robo zaviti h »Kitajčkom«, ki si tovrstnih lenih razvad ne privoščijo. Pa še vsako leto več jih je, tako da že skorajda lahko govorimo o tržaški kitajski četrti. Podjetnosti Kitajcem pač ne manjka.
O kitajskem smislu za posel zgovorno priča tudi rahlo nenavadna serija artiklov, ki se je te dni pojavila na tamkajšnjem tržišču. Šanghajska družba »Ju'rongshine Arts and Crafts« je pričela s prodajo nekdanjih 18.251-ih tlakovcev pekinškega Trga nebeškega miru za 1999 juanov ali 247 dolarjev po komadu. Namestnik generalnega direktorja družbe Jang Guišong je pri tem puhlo pojamral, da je bilo tlakovcem zaradi njihovega kulturnega pomena težko določiti vrednost.
Že mogoče, da so tlakovci leta 1958 zgrajenega trga, ki je predstavljal politično in simbolno srce Kitajske, kulturno pomembni. A z globalnega vidika ima večji vpliv na njihovo ceno in pomen nedvomno kri, ki jih je prepojila junija leta 1989, ko so oblasti na Trgu nebeškega miru s svincem zadušile prodemokratične proteste. Podjetna šanghajska družba se tega zagotovo zaveda in najbrž računa na cvenk zbiralcev morbidnosti z vsega sveta.
Pri celotni peripetiji pa niso podjetni samo kitajski poslovneži, ampak tudi sama politična oblast, ki je tlakovce sploh priskrbela . Leta 1999 so kitajski komunajzarji slavili petdeseto obletnico svojega prihoda na oblast, na njihovo nesrečo pa je takrat minevalo tudi 10 let od masakra na Trgu nebeškega miru. V izogib morebitnim neprijetnim žalnim slovesnostim na omenjenem trgu se je kitajska vrhuška odločila, da žalujoče odžene s strateško tempiranimi obnovitvenimi deli.
Skratka, podjetni Kitajci so ubili dve muhi na en mah. Komunjare so se uspešno obranile obujanja neprijetnih jim demonov preteklosti, pri tam pa bodo zdaj nedvomno še lepo zaslužili. Očitno ne glede na svoj pedigre še kako dobro vedo, da je v dobi globalnega kapitalizma tudi smrt lahko dodana vrednost.
Poslušate podjetni OFF program Radia Študent!
OFF PROGRAM
Za marskikoga presenetljiva zmaga palestinskega gibanja Hamas na sredinih parlamentarnih volitvah na palestinskih ozemljih gre najbolj v nos Izraelu. Ta je že pričel z užaljenim jajcanjem, da se z vlado pod taktirko Hamasa ne bo pogovarjal. Otročjo trmo je skušal nekoliko ublažiti palestinski predsednik Mahmud Abas, ki je zatrdil, da se on sam in njegovo gibanje Fatah, ki je na parlamentarnih volitvah popušilo, še naprej zavzemajo za mirovna pogajanja z Izraelom.
Jasno gre sladke besede Mahmuda Abasa pripisati predvsem njegovi podjetnosti, saj se mu trese stolček na čelu Fataha. Člani gibanja so namreč zaradi poraza na volitvah vodstvo že pozvali k odstopu in zahtevajo vzpostavitev kriznega vodstvenega štaba. Vodja gibanja na območju Gaze Samir Mašaravi je potožil, da Fatah plačuje račune za slabo upravljanje gibanja s strani skupine tatov in sleparjev.
Težko pa bi očitali podjetnost v negativnem pomenu besede novemu predsedniku Bolivije Evu Moralesu. Že v podalpskem kurniku imamo nešteto primerov, ko podjetni kravatarji pred volitvami ljudstvu obljubljajo vsemogoče, po zmagi pa se na večino obljub gladko podelajo. Vsaj zaenkrat bi se lahko zgledovali po Moralesu. Gospod je pred volitvami v primeru zmage obljubil znižanje svoje plače. Zdaj je to tudi dejansko uresničil. Njegova plača tako znaša nekaj več kot precej skromnih 1800 ameriških zelencev. A to še ni vse. Moralesova poteza pomeni znižanje plač za celoten javni sektor, saj tam nobena plača ne sme presegati predsedniške. Zgledni predsednik namerava tako pridobljene prihranke usmeriti v povečanje števila zdravnikov in učiteljev.
Preveč podjetnosti lahko škoduje. Sprte strani na Slonokoščeni obali so zaradi različnih interesov do te mere zaostrile mirovni proces, da razdeljeni državi zaradi nemirov zdaj grozijo sankcije Združenih narodov. V Slonokoščeni obali naj bi sicer letos potekale volitve, ki naj bi ponovno združile jug države s severom, ki je od leta 2002 pod nadzorom upornikov. Mirovni proces nadzoruje 7000 mirovnih sil Združenih narodov, pomaga pa jim še 4000 francoskih soldatov, čemur pa ostro nasprotujejo predvsem pristaši predsednika Laurenta Gbagba. Ti vidijo prisotnost tujih vojakov kot vmešavanje v notranje zadeve države. Zaradi napetih razmer je šila in kopita iz države že pobralo okrog 400 civilnih uslužbencev Svetovne organizacije.
Podjetnost je šla predaleč tudi v primeru nacistične Nemčije, ki ji je svojo zloglasno ideologijo uspelo razviti v dobro podmazano industrijo smrti. Na dan osvoboditve koncentracijskega taborišča Auschwitz pred 61-imi leti danes prvič obeležujemo svetovni dan spomina na to nekdanjo žalostno nemško industrijsko panogo, znano kot holokavst. Nemška pedantnost in smisel za organizacijo sta v nemilo usodo pahnili več kot šest milijonov Judov. Generalna skupščina Združenih narodov želi, da bi s tem dnem ohranjali spomin na te grozote tudi za prihodnje rodove. Le kaj bi nato porekli naši domači domobranci, ki so s prisego Hitlerjevemu Dolfeju leta 1944 k štali pristavili tudi svoj mali piskrček?
Seveda pa v nacističnih taboriščih žalostnega konca niso storili zgolj Judi. Poleg ostalih nacionalnosti, ki jih je nacistična taksonomija uvrščala med manjvredne, so bili v posebni nemilosti tudi geji in lezbijke. Pri vsem skupaj je žalostno to, da so slednji za razliko od večine ostalih danes, po vseh desetletjih, še vedno tarča sovraštva in družbenega nesprejemanja. Z namenom, opozoriti na te plati holokavsta, Društvo za integracijo homoseksualnosti v sodelovanju z italijanskim lezbičnim in gejevskim združenjem Arcigay in Muzejem novejše zgodovine Slovenije odpira razstavo Homokavst – pozabljeno iztrebljanje homoseksualcev. O razstavi je za Radio Študent spregovoril predsednik Društva za integracijo homoseksualnosti Mitja Blažič.
///////////////////////////////////////////
Razstavo Homokavst bodo otvorili danes ob 18-ih, trajala pa bo do februarja.
Nobena skrivnost ni, da so jako podjetni tudi v vladajoči Slovenski demokratski stranki. Gospoda so v sibirskem mrazu, ki je te dni pritisnil tudi v naših krajih, uzrli edinstveno priložnost za lastno promocijo. Tako so danes priredili človekoljubno burko, v kateri so ljubljanskim brezdomcem podarili oblačila, spalne vreče in odeje. O nenadejanem izbruhu človekoljubja smo pobarali glavnega tajnika Slovenskih demokratov Dušana Strnada.
///////////////////////////////////////////
Kako komentirate to vašo človekoljubno potezo glede na to, da se Slovenski demokrati kot glavna vladna stranka goreče zavzemate za gospodarske reforme, ki bodo povečale socialno ogroženost najšibkejšega dela prebivalstva? Gre za cinizem?
///////////////////////////////////////////
Za konec pa prisluhnimo še poročilu Leva Centriha z včerajšnjega predavanja Janeza Peršiča z naslovom Prisvajanje narave v srednjem veku, ki je potekalo v okviru Delavsko-punkerske univerze.
///////////////////////////////////////////
Komentarji
komentiraj >>