Ponedeljek, 28.10. ob 14h: Univerzitetni informativni blok
Torek, 29.10. ob 14h: Komentiramo t.i. "militarizacijo" izobraževanja; pripravlja Tomaž Z.
Sreda, 23.10. ob 14h: Še vedno mešamo FDV-jevsko študentsko volilno brozgo. Komentirata Eva K. in Erik V.
PONEDELJKOV INFORMATIVNI BLOK
Na ljubljanski univerzi so prejšnji torek in sredo potekale študentske volitve, na katerih so študentje izbirali svoje predstavnike v študentski zbor Študentske organizacije Univerze v Ljubljani in v upravne odbore študentskih organizacij visokošolskih zavodov. Po neuradnih rezultatih prvega štetja glasovnic, ki sta nam jih prejšnjo sredo posredovala predstavnika Neodvisnih in Samostojne akademske skupine, je na volitvah v Študentski zbor ŠOU v Ljubljani zmagala koalicija Neodvisnih, Samostojne akademske skupine in skupine Primorci. Od 40-tih poslanskih mest ji je pripadlo 26 mest. Letošnjih volitev se je udeležola približno ena tretjina študentov, začasne uradne rezultate pa bo Volilna komisija ŠOU v Ljubljani razglasila danes. Vi pa boste v sredo v oddaji Kaj pa Univerza lahko slišali komentar o korupciji na študentskih volitvah na FDV-ju.
Sicer pa volitve še niso povsem končane. Jutri bodo volili še študentje štirih fakultet, ki so se ŠOU v Ljubljani pridružile pred kratkim, ter študentje medicine in fakultete za računalništvo in informatiko, ki sta zaradi spremembe števila volilnih enot spremenili svoj status iz manjše v večjo enoto. Tako bo nov Študentski zbor štel 48 poslancev. Rezultatov volitev to ne bo bistveno spremenilo, saj si je koalicija že zagotovila večino. Koalicija Neodvisnih in Samostojne akademske skupine v ospredje svojega programa postavlja protikorupcijski program, s katerim želi strogo sankcionirati zlorabe položajev in ŠOU v Ljubljani dvigniti ugled. Hmmmm, bomo videli.
V torek so po študentskih domovih v Ljubljani potekale volitve
predstavnikov domov- to so predsedniki ter podpredsedniki študentskih domov, kar hkrati pomeni, da so predstavniki Študentskega sveta stanovalcev,ki naj bi s predsednikom zastopal interese stanovalcev v Svetu študentskih domov, kjer poleg Ksenje Preželj, direktorice Študentskih domov v Ljubljani sedijo še predstavniki države kot lastnice štedentskih domov. Vsak predsednik si je določil volilno komisijo, sestavljeno iz treh stanovalcev. Kandidature so se oddajale na Študentski svet stanovalcev ali pa predsednikom domov. V Študentskem svetu stanovalcev je letos prišlo do kar nekaj sprememb. Z začetkom novembra nastopi mandat na novo izvoljeni predsednik ŠSS-ja .Klemen Lisjak bo zamenjal dosedanjega predsednika ŠSS-ja Bojana Jermana. Dodobra pa so se zamenjali tudi člani, saj bodo absolvente zamenjali novi.
Preteklo leto je ŠSS posloval dobro. S prireditvami kalibra majskih iger ter pustovanja jim je uspel dober met.V kleti bloka štiri v Rožni dolini (kjer je bil nekdaj klub) naj bi dobili cyber brez caffe- ja prostor in novi fitness. Fitness center sicer že obstaja v telovadnici v Rožni dolini, vendar ni na voljo stanovalcem domov!
Nadaljuje pa se tudi zgodba o militarizaciji univerze. Pred tednom je bil na študente, univerzitetne predavatelje, dekane fakultet in na rektorja obeh univerz naslovljen poziv proti militarizaciji univerze. Pri Gibanju študentov proti militarizaciji pa so ugotovili, da se postopna in grozeča
militrizacija prenaša tudi na osnovnošolke in osnovnošolce.
Na eni od ljubljanskih osnovnih šol so zasledili razpis za umetniško tekmovanje, ki vabi otroke da oddajo svojo risbo na temo: Varnejši svet, s spremnim tekstom, ki navaja kako bomo v NATU varni. Gibanje študentov proti militarizaciji ostro obsoja tovrstne prakse pranja možganov v osnovnih šolah in zahteva takojšnje ukrepanje. Dopis proti indoktrinaciji in intelektualnemu posilstvu otrok so člani prej omenjenega gibanja posredovali ministrici za šolstvo, znanost in šport, ministru za obrambo, predsedniku vlade RS, ministru za obrambo, predsedniku države, državnim uradnicam in uradnikom, predstavnikom v izobraževalnem sistemu, študentskim klubom, medijem in nekaterim posameznicam in posameznikom iz javnega življenja. Komentar na omenjeno temo boste lahko slišali jutri ob dveh.
Prejšnji teden smo poročali o nenadnih prostorskih težavah, s katerimi se je soočil Plesni studio Intakt. Tudi ta zgodba se nadaljuje.Ozadje smo raziskali in ugotovili, da se je Študentska organizacija Univerze v Ljubljani (ŠOU) kot najemnik male kulturne dvorane v Rožni dolini dogovoril za oddajanje tega prostora z dvema svojima zavodoma. Med zavodom K6/4 in zavodom ŠOU Šport ni bila vzpostavljena prav nobena komunikacija. To je seveda sprožilo nejasnosti, prekrivanje terminov in nekaterim tudi onemogočanje dela.Prejšnjo sredo so se končno zbrali vsi trije interesenti za dvoranico poleg Menze v Rožni dolini. Dejavnosti v dvoranici bodo po novem izvajali Intakt, ŠOU Šport in Študentski svet stanovalcev. Plesni studio Intakt kljub preureditvi nekaterih terminov ostaja v istem prostoru, vendar pa je rešitev le kratkoročna in ne zagotavlja spodobnega zaključka sezone 2002/03. Več o tem jutri na Radiu Študent v komentarju po dnevno informativnem OFF programu.
Za konec preletimo še dogajanje na Primorskem. Svet za visoko šolstvo je na četrtkovi seji sprejel sklep, s katerim je dal zeleno luč za ustanovitev tretje slovenske univerze in s katerim je vladi predlagal, da v ta namen zagotovi posebna in dodatna sredstva.
Proti ustanovitvi primorske univerze je glasoval le Janez Prašnikar, redni profesor na ljubljanski ekonomski fakulteti in hkrati tudi predsednik komisije za finance omenjenega sveta. Kot je pojasnil, je proti ustanovitvi primorske univerze le na načelni ravni in je tako glasoval le, ker njegov glas proti celotnega glasovanja ni ogrozil. S tem je želel ministrstvo za šolstvo, znanost in šport tudi spomniti, naj se tako, "kot se je borilo za Univerzo na Primorskem, bori za celotno visoko šolstvo". Ministrica Čokova, katere korenine segajo na Primorsko pa je razumljivo mnenja, da je to za Slovenijo, ki je po 27 letih dobila še eno novo univerzo, zelo pomemben korak.
Največji “hec” pri vsem tem je ta, da je samo dan po omenjenem sklepu Sveta za visoko šolstvo v javnost pricurljala informacija o tem, da je zmanjkalo denarja za gradnjo nove stavbe Fakultete za pomorstvo in promet. Do 15. novembra se bo s četrto gradbeno fazo do nadaljnjega končala gradnja novih prostorov oddelka za pomorstvo Fakultete za pomorstvo in promet iz Portoroža. Gradnja nadomestnega objekta bo ustavljena vse do sklenitve dogovora z Univerzo v Ljubljani ter ministrstvom za šolstvo, znanost in šport o financiranju preostalih sredstev za dokončanje projekta. Za gradnjo nadomestnega objekta so se na omenjeni portoroški fakulteti zaradi prostorske stiske odločili pred dvema letoma in načrtovali konec del že z začetkom letošnjega šolskega leta. Po novem bi se to naj zgodilo najkasneje v začetku novega študijskega leta. Fakulteta za pomorstvo in promet sicer ni vključena v proces ustanavljanja Univerze na Primorskem, "vendar se tam vidi", je napovedal tajnik fakultete za pomorstvo in promet iz Portoroža in vršilec dolžnosti direktorja Visokošolskega središča v Kopru Robert Brsa.
Povejmo še, da je vlada v petek ustanovila javni zavod Center za mobilnost in evropske programe izobraževanja in usposabljanja, ki je namenjen zagotavljanju opravljanja strokovno-tehničnih in administrativnih nalog za posredovanje programov Evropskih skupnosti na področju izobraževanja in usposabljanja ter zagotavljanju študijske mobilnosti, ki jih izvaja kot javno službo. Center bo tako opravljal dejavnosti s področja kulture, izobraževanja, urejanja zdravstva in drugih socialnih storitev razen obveznega socialnega zavarovanja, izvajal pa bo tudi knjižnično dejavnost in splošno dejavnost javne uprave. Sredstva za opravljanje svojih dejavnosti bo zavod pridobival iz državnega proračuna in proračuna Evropske unije, s plačili za opravljene storitve, iz dotacij in daril ter drugih virov, ustanovitveno premoženje zavoda pa predstavlja premoženje, s katerim je upravljala Služba za programe EU Centra RS za poklicno izobraževanje.
S pomočjo Tamare, Gregorja in Nine K. pripravila Lucija.
TOREK: NATO USTVARJALNOST
V Univerzitetni redakciji se le redko kdaj ukvarjamo tudi z najmlajšimi šoloobveznimi slovenskimi državljani. Tokrat pa opozarjamo na propagandni plakat, ki ga je bilo moč najti polepljenega po ljubljanskih, nemara pa še kakih drugih šolah po Sloveniji. Kljub temu, da je nanj šolsko ministrico Lucijo Čok, predsednika vlade Janeza Drnovška in še številne druge domače politične eminentneže v protestnem pismu že prejšnji teden opozorilo Gibanje študentov proti militarizaciji, vse do danes s strani domačih državnih uradnikov nanj ni bilo odziva. Prav tako pa še vedno molčijo tudi v raznih za otroški blagor in otroške pravice ustanovljenih vladnih in nevladnih ustanovah.
Zakaj pravzaprav sploh gre? Na vrhu propagandnega plakata se tako nahajajo sledeča motivacijska vprašanja: Rad rišeš? Ustvarjaš? Imaš umetniško žilico? Če je odgovor da, potem sodeluj pri umetniškem tekmovanju na temo: »Varnejši svet«.
Sledi pa zgodbica, ki jo zaradi boljšega razumevanja propagandnih učinkov na najbolj nebogljeni del slovenske družbe – slovenske osnovnošolce, povzemamo v celoti. Tako gre. »Ob koncu poletnih počitnic so Tine, Tone in njun pes Bimbo uživali ob bazenu. Bimbo se je nekam izgubil, Tine in Tone pa sta brala časopis. Naenkrat sta zaslišala strašen hrup. Ko sta pogledala, kaj se dogaja, sta zagledala, kako proti njima tečeta Minca in Janez. Kričala sta, da sta Miha in Bine iz šolske omarice ukradla magični telefonski sprejemnik in da hočeta, da se šolske počitnice podaljšajo vsaj za en mesec, sicer bo njun sprejemnik zgradil letala in rakete ter šolo razdejal na koščke – ali pa raje uničil kar vso državo. Minca je vila roke in tarnala: 'Ojoj! Gorje nam, vse bosta uničila, pobila nas bosta kot muhe!' in Janez je vpil, kako sta lahko Tine in Tone tako mirna, ko pa se dogajajo tako grozne reči.
Toda Tone je mirno odvrnil: 'Veš kaj Janez, midva sva popolnoma mirna, saj se nikomur ne more nič zgoditi. Ravno sva brala v časopisu, da so se politiki in vojaki iz Amerike, Anglije, Francije in od drugod že pred časom dogovorili, če bi si kdor koli upal vreči bombo na katero koli njihovo državo, potem bi se vsi skupaj združili proti njemu in se v trenutku znebili težav. Imenujejo se NATO in ker bomo tudi mi njihovi prijatelji, bodo to poletje sprejemali pomembne odločtve in zgradili VARNEJŠI SVET za vse nas.'
Minca se je začela smejati in kazati proti vhodu. Bimbo je tekel proti bazenu z magičnim sprejemnikom v gobcu. Tine je pripomnil: 'Ker je tudi Bimbo na naši strani, se pa res nimamo ničesar bati.'
Dno plakata pa se zaključi še z mastno natisnjenim napisom: »Tvoj izdelek je lahko nagrajen!« Poleg lepe nagrade naj bi se izbranim izdelkom tudi obetalo, da bodo razstavljeni v Pragi, deset najboljših izdelkov pa bodo natisnili v obliki razglednic. Na temo Varnejši svet lahko otroci sodelujejo v dveh starostnih kategorijah in sicer od šest do deset let in od enajst do petnajst let. Izdelke v kakršni koli umetniški tehniki pa je potrebno do 31. oktobra 2002 poslati na ZUŠ Biskupska 12, 11000 Praga s pripisom »A Safer World«.
Slovenija pa naj bi bila država, v kateri že z ustavo skrbimo tudi za pravice in zaščito tistih, najbolj ranljivih v slovenski družbi. Dejstvo je, da so to v prvi vrsti prav šoloobvezni otroci in to bi morala v prvi vrsti vedeti vsaj šolska ministrica Lucija Čok. Kaj torej pomeni dejstvo, da se postopna in grozeča militarizacija, ki jo podpira in spodbuja domača politična kasta, prenaša tudi na najmlajše in najbolj občutljive člane naše družbe – na osnovnošolce in osnovnošolke?
V prvi vrsti to, da se je slovenska politika v imenu vse bolj le sebi lastnega interesa vključitve v severnoatlantsko zavezništvo, pripravljena spustiti na miselni nivo multinacionalne korporacije. Tako kot te, je očitno tudi slovenska politika v zameno za dosego svojih ciljev pripravljena pohoditi ali vsaj gladko prezreti teptanje temeljnih otroških pravic. Če je namreč to v Sloveniji za multinacionalke že prepovedano, potem naj bi enako veljalo tudi za parcialne politične interese. Pred zakonom smo namreč vsi enaki, mar ne gospa šolska ministrica Lucija Čok?
Glede na gladko ignoranco tako slovenske politike kot vseh ostalih civilnodružbenih ustanov, ki je doletela poziv za otroški blagor zaskrbljenih posameznikov in posameznic iz Gibanja študentov proti militarizaciji, pa bo najbrž obveljala stara v zgodovini politične prakse že velikokrat potrjena maksima. Pred zakonom smo res vsi enaki, toda nekateri so vseeno bolj enaki kot drugi.
O ignoranci domače politike in družbe do ZA - NATO pranja možganov slovenskih osnovnošolcev je razmišljal Tomaž Z.
Komentarji
komentiraj >>