Albujeva nam s posebno senzualnostjo nudi vpogled v intimo etnije, družine, ki počasi razpada, in v intimo mladega dekleta, ki je razpeto zdaj med Kantom in vero, zdaj med tradicijo in sodobnostjo.
Albujeva nam s posebno senzualnostjo nudi vpogled v intimo etnije, družine, ki počasi razpada, in v intimo mladega dekleta, ki je razpeto zdaj med Kantom in vero, zdaj med tradicijo in sodobnostjo.
Mali Jeruzalem je le drugo ime za pariško predmestje Sarcelle - tam namreč živijo pretežno judovski prebežniki, in naslov prvega celovečerca Karin Albou. Dogajanje je resda umeščeno v pariško predmestje, a film daleč presega meje predmestja. Senzibilno in duhovito si zastavlja univerzalna vprašanja.
Francoska režiserka alžirskega porekla Karin Albou kot otrok imigrantov skozi svoj opus odkriva ter razkriva vero in domovino svojih staršev. Kratkometražec Chut ji je prinesel nagrado Cinécinéma za debitanta leta. Francoske cineaste pa je prepričala z dokumentarcem Mon pays m'a quitté, v katerem prvič spregovori o svojem poreklu. S tematiko nadaljuje, jo razvija, z vrnitvijo v rodno Alžirijo, kjer je z družino pripadala židovski skupnosti, pa še nadgradi v Aïd el kébir. Za igrani kratkometražni film je prejela glavno nagrado v Clermont- Ferrandu.
Kratkometražna dela Alboujeve odlikuje svojevrsten stil. Kritiki jo zaradi sofisticiranega impresionizma postavljajo ob bok starejšima francoskima režiserkama Claire Denis in Lucretii Martel. Svoj stil pa dokončno razvije v prvem celovečercu La Petite Jerusalem, ki je bil premierno predstavljen v okviru canske sekcije Teden kritike. Mali Jeruzalem pripoveduje o številčni družini v blokovskem naselju, v ospredju pa je zgodba dveh sester. Sofisticirano impresionistične orise v filmu zaznavamo predvsem v senzibilnem vdiranju v njun fizični prostor in psiho, v odpiranje miselnosti dveh močnih žensk.
Osrednja protagonistka, osemnajstletna Laura, je razpeta med filozofijo in rigidnimi vrednotami religije. Prebiranje Tore kljub spoštljivemu odnosu do religiozne tradicije staršev zamenja dialogiziranje s Kantom. Vsak dan opravi Kantovo prakso - filozofovo pot - ob isti uri se odpravi na sprehod po isti poti. Boga pojmuje kot nekaj abstraktnega, medtem ko je za ostale člane družine nekaj konkretnega. Brani se ljubezni, saj v filozofiji ni prostora za strast. Po Platonu lahko željo izpolni le ideja. Njeno trdno filozofsko prepričanje spodnesejo erotični učinki mistika, bivšega alžirskega novinarja. Glavna protagonistka se oportunistično odmakne od filozofije, Kanta in druge filozofe zamenja z judovskimi talismani.
Glavno tematiko - trk različnih kultur - je Alboujeva s scenarijem in režijo upovedala v zelo kompleksni strukturi. V Malem Jeruzalemu se prepletajo razpetost med bogom in svobodno voljo, med tradicionalno religiozno vzgojo in sodobnostjo, med filozofirajoče-erotičnimi fantazmami in erotično prakso, ki je kulturno kodificirana. Subtilno se dotika vprašanja eksistencialnosti in nenazadnje tudi emancipacije – v smislu ločitve od družine, distanciranja od družine in raznih filozofskih floskul. Močan je Mathildin stavek: Vedno si sam. Kot emocionalno močan bi lahko izpostavili prizor med omaricami v vrtcu, kjer trčita druga ob drugo muslimanska in judovska religija.
Film na hudomušen način prikazuje tudi medgeneracijske razlike. Najstarejša članica družine, babica, venomer skrbi za duhovite vložke. Dosledno se ravna po Tori, vendar pa s pripravljanjem očiščevalnih kadil, čarobnih urokov, kuhanjem cvetov in nastavljanjem talismanov pod posteljo Judovstvo prikaže kot pravljično magično vero. Mlajši člani družine pa so do rigidne religije sicer spoštljivi, vendar določene postavke vsaj malo prikrojijo sodobnemu času. Mali Jeruzalem se dotika judovstva na več ravneh. Skozi odkrivanje spolnosti druge močne ženske, Laurine sestre Mathilde, na primer izvemo, da se celo zelo ortodoksni Judje, lahko predajajo užitkom spolnosti in da spolnost ni le primorano dejanje za reprodukcijo.
Protislovij Karin Albou ne prikaže tragično ali melodramatično. Njeno režijo odlikuje izjemen posluh za vsa paradokse in emocije, ki se porajajo. Tudi do vere, od katere se skozi glavno junakinjo nekoliko odmakne, jo preseže, ohranja spoštljiv odnos. K vsesplošni senzibilnosti pripomore tudi zvočna kulisa, ki jo je ustvaril Cyril Morin. Posebno senzualnost pa ustvarjajo zasuki kamere, ki nudijo vrsto privilegiranih pogledov. Gledalca kar nekako silijo k temu, da nagiba vrat in skuša slediti kameri. Impresije ustvarja tudi menjavanje razločnih in zabrisanih likov med ospredjem in ozadjem.
Zaradi vseh omenjenih večjih in manjših protislovij, ki se razvijajo skozi film, pa za posrečeno ujeto družino Mali Jeruzalem kmalu postane premajhen.
Film si lahko do konca februarja ogledate v Cankarjevem domu.
V senzualnosti Alboujeve je uživala Maja Krajnc.
Komentarji
komentiraj >>