... atentat na papeža Janeza Pavla drugega sponzorirali Rusi ...
... konec izrednih razmer na Filipinih ...
... ponovna prepoved vožnje po Bagdadu ...
... v Libiji pomilostili 130 političnih upornikov ...
... Benedikt šestnajsti na obisku na Radiu Vatikan, podobnega obiska si želimo tudi od našega kvazi direktorja ...
OFF NAPOVEDNIK
Dandanes, ko se naši novi oblastniki na vse pretege trudijo spremeniti zgodovino, se lahko le še na tiho spominjamo dogodkov, ki bi jih v bivši Jugi praznovali z velikim pompom. Mineva namreč 63 let od znamenite operacije Weiss, tako imenovane četrte sovražnikove ofenzive oziroma bitke na Neretvi.
Glavna operativna skupina 'Narodno osvobodilne vojske Jugoslavije', ki jo je sestavljalo pet divizij, se je prebijala iz zahodne Bosne proti dolini Neretve, da bi osvobodila kraj Konjic. Za njo so harali Nemci, Italijani, četniki, ustaši in še kakšni okupatorjevi podrepniki. Precejšnjo težavo za partizane je predstavljalo 3500 ranjencev, po večini tifusarjev in nekaj tisoč civilov, ki so se umikali skupaj z partizani.
Odločilni dan v celotni bitki je bil tretji marec. Tega dne je 9 brigad ob pomoči tankovske čete in diviziona vrhovnega štaba krenilo v splošen napad. Partizani so že naslednjega dne vrgli Nemce in ustaše nazaj proti Jajcu. Titovi partizani so izbojevali pomembno zmago, ki je omogočila rešitev ranjencev preko zasilnega mostu na drugi breg Neretve. Tako so se lahko prebili v Hercegovino, kjer pa za partizane še ni bilo miru. Čakala jih je namreč še četniška vojska, ki so jo partizani razbili in s tem dosegli eno največjih zmag v zgodovini narodno-osvobodilnega gibanja v ex-Jugoslaviji.
Poslušate »Prozor nočas mora pasti!!« OFF program Radia Študent!
OFF PROGRAM
Konec je ugibanj, kdo stoji za atentatom na papeža 'Janeza Pavla drugega' leta 1981. Komisija italijanskega parlamenta je ugotovila, da je bil atentat izveden po ukazu sovjetskega vrha. Turek Ali Agca, ki je v Vatikanu streljal na papeža, naj bi sodeloval z agenti vzhodnonemških in bolgarskih tajnih služb, ki so po ugotovitvah komisije le izpolnjevale ukaze nekdanjega sovjetskega voditelja Leonida Brežnjeva. Ali Agca je bil prijet takoj po atentatu trinajstega maja in obsojen na dosmrtno kazen, ki mu je bila pozneje na papeževo prošnjo znižana, tako da bo iz zapora prišel leta 2010.
Do takrat pa po vsej verjetnosti ne bodo na svobodi snovalci domnevnega državnega udara na Filipinih. Kazenske obtožnice so bile vložene proti enainpetdesetih ljudem, med njimi so tudi visoki predstavniki vojske, štirje levičarski poslanci in dvanajst drugih opozicijskih voditeljev. Filipinska predsednica Gloria Aroyo je sicer danes preklicala izredno stanje, ki ga je uvedla prejšnji teden. Naši politični nasprotniki in oportunisti morajo sprevideti, da so dejanja, ki škodijo našemu gospodarstvu in ugledu in so jih storili nesposobneži, nesmiselna, je predsednica še vehementno dodala.
Vehementno in kot odraz kvaziiraške demokracije zveni današnja ponovna prepoved vožnje vseh privatnih vozil po ulicah Bagdada. Iraško vodstvo se je za tak korak odločilo, ker se boji novih smrtnih žrtev med petkovimi tradicionalnimi molitvami. Prepoved je začela veljati takoj po koncu policijske ure ob šestih zjutraj, veljala pa bo do štirih popoldan. Iraški borci za svobodo, po splošnem prepričanju pa teroristi, imajo tako zapovedano 10-urno pavzo.
Romunski senat je sprejel zakon, ki naj bi omogočil učinkovito preganjanje korupcije v državi. Protikorupcijski zakon je del reform, ki jih mora sprejeti Bukarešta, da bo lahko v začetku prihodnjega leta vstopila v Evropsko unijo, kot je načrtovano. Vstop Romunije v EU je predviden za leto 2007, vendar je Evropa Bukarešto v zadnjem času že večkrat opozorila, da mora storiti več na področju reforme pravosodja, boja proti korupciji in na področju mejnega nadzora.
Libija je izpustila 130 političnih zapornikov, med katerimi je bilo 85 članov 'Muslimanske bratovščine', stranke, ki je v Libiji prepovedana. Člani Bratovščine so bili obsojeni zaradi delovanja proti državi, zaprti pa so bili več kot deset let. Izpustitev je rezultat več kot leto dolgega lobiranja Gadafijeve dobrodelne fundacije, ki jo vodi njegov sin Seif al Islam. Gadafi je očitno dojel, da mu aktivisti le niso tako nevarni, kot je mislil pred časom.
Precej časa pa že oddaja trobilo Rimsko-katoliške cerkve 'Radio Vatikan', ki praznuje 75 let obstoja. Ob tej priložnosti ga je obiskal tudi papež Benedikt Šestnajsti. Ob tej priložnosti je papež omenjeni radio označil za "glas v službi resnice in miru". Po njegovih besedah je radio Vatikan "glas Svetega sedeža in Gospoda" in ima pomembno vlogo v dialogu med ljudmi in različnimi kulturami.
Benediktovemu zgledu bi lahko sledil tudi direktor RŠ-a Dejan Jelovac, ki se v prostorih radia pojavlja vse redkeje. Iz APR-a mu sporočamo: »DEJO, JAVI SE!« Nikoli več pa si ne želimo videti novega odgovornega urednika Dela Petra Jančiča. Več o razlogih za tako držo boste lahko izvedeli v Kultivatorju.
Komentarji
komentiraj >>