Ponedeljek, 4.11. ob 14h: Univerzitetni informativni blok
Torek, 5.11. ob 14h: O povezovanju gospodarstva in univerze in o tržni študijski naravnanosti ter s tem povezano morebitno ogroženostjo avtonomije univerze piše Gregor I. , ki se je pogovarjal tudi z rektorjem Univerze v Ljubljani.
Sreda, 6.11. ob 14h: Univerzitetni termin prepuščamo APR-ovskemu anti-NATO programu
Četrtek, 7.11. ob 14h: Četrtkova oddaja bo govorila o obisku generalnega sekretarja evropske znanstvene fundacije v Sloveniji in bo pravzaprav nadaljevanje torkovega prispevka, saj se sekretar Banda ukvarja s podobnimi temami. Prejšnji torek je namreč v prostorih Slovenske akademije znanosti in umetnosti predaval o trendih financiranja znanosti v evropski uniji. Ob tej priložnosti sem se Lucija G. pogovarjala z njim o tem, kaj meni o financiranju znanosti s strani gospodarstva in ali je s tem ogrožena avtonomija univerze oziroma raziskovalcev.
PONEDELJKOV INFORMATIVNI BLOK
Minuli teden je bil bolj umirjen, »lagani«, bi rekli naši sosedje. Razen štetja glasov in vznemerljivega »joj, sem not, bom politik?«, se na fakultetah ni dogajalo skoraj nič preveč pomembnega. Četrtek, dan reformacije in večerne preobrazbe v čarovnice in čarovnike, je bil uvod v podaljšani vikend. Kljub zatišju pa je v naš nabiralnik nakapljalo kar nekaj novic.
Najprej nekaj za študente nekdanje SFRJ. Ti so danes do 12. ure imeli priložnost oddati prijavo na razpis za dodelitev enkratne študijske pomoči. Razpis je bil objavljen s strani ministrstva za šolstvo, znanost in šport; nanj pa so se lahko odzvali, kot smo že omenili, državljani bivše SFRJ, ki so vpisani na mariborsko ali ljubljansko univerzo oziroma na samostojen visokošolski zavod s koncesijo. Eden izmed pogojev je bil tudi ta, da imajo študentje status osebe z začasnim zatočiščem v Sloveniji. Finančni sklad razpisa znaša 14,2 milijona tolarjev in se bo na podlagi števila upravičencev dodelil po proporcionalnem sistemu. To pomeni, da bo vsak kandidat prejel enak delež celotnega zneska, pri čemer posamezna študijska pomoč ne bo presegala 200 000 sit. Rezultati razpisa bodo znani najkasneje do 14. novembra.
Na Univerzi v Mariboru se je danes, prav tako ob 12. uri iztekel rok za vložitev rektorskih kandidatur. Kasneje se bo sestala petčlanska volilna komisija, ki bo preverila ustreznost vloženih kandidatur in oblikovala kandidatno listo. Neposredne in tajne volitve rektorja bodo 10. decembra. Za rektorja je lahko izvoljen javno priznan visokošolski učitelj z nazivom redni profesor, ki je na univerzi zaposlen s polnim delovnim časom in ki je med drugim znanstveno-raziskovalno in pedagoško dejaven. Volilno pravico imajo vsi visokošolski učitelji in znanstveni delavci, ki so na univerzi prav tako zaposleni s polnim delovnim časom. Volilno pravico ima tudi po en predstavnik študentskega sveta vsake članice univerze. V predhodnem postopku kandidature za rektorja pa lahko kandidate predlagajo senati članic in študentski svet univerze.
V torek so volili študenti štirih preostalih fakultet ter študentje medicine in fakultete za računalništvo in informatiko, ki sta zaradi spremembe števila volilnih enot spremenili svoj status iz manjše v večjo enoto. Uradnih rezultatov še niso sporočili, po neuradnih pa je na volitvah v Študentski zbor ŠOU v Ljubljani zmagala koalicija Neodvisnih, Samostojne akademske skupine in skupine Primorci. Naknadne torkove volitve teh rezultatov naj ne bi bistveno spremenile.
Vsi sojeni in nesojeni kandidati za študentske predstavnike bi se gotovo dobro odrezali na debatnem študentskem turnirju, ki je potekal minuli konec tedna v Bratislavi. Na tekmovanju, ki ga je organizirala debatna organizacija bratislavske pravne fakultete v sodelovanju z Evropsko zvezo študentov prava (ELSA), je sodelovalo 28 ekip, tudi slovenska. Debate so potekale v tako imenovanem britanskem parlamentarnem formatu - formalna oblika debate, v kateri sodelujejo štiri ekipe dvojic, in sicer dve na zagovorniški in dve na negacijski strain. Študentski turnir v Bratislavi je bil prvi večji mednarodni debatni dogodek v novem študijskem letu, sledijo pa turnirji v Skopju in Beogradu, evropsko prvenstvo v Zagrebu in svetovno prvenstvo v Južnoafriški republiki konec decembra. Na vseh omenjenih dogodkih bodo kot debaterji in sodniki sodelovali tudi slovenski študentje in študentke.
Naslednja novost se dotika nove oblike izobraževanja na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani. Predstavniki omenjene fakultete so v sredo, 30. oktobra, na novinarski konferenci predstavili nove spletne storitve, kar so spletni referat, spletni indeks, prijava in odjava izpitov, pregled izpitnih rokov in njihovih rezultatov ter izpis povprečne ocene. Prav tako so na spletu objavljena tudi diplomska, magistrska in doktorska dela. »Spletna fakulteta« je pričela obratovati to študijsko leto in bo po mnenju prodekana za področje informatike na fakulteti, Sama Koprivnika, poenostavila in olajšala delo študentom, profesorjem in strokovnim službam.
Za vse družboslovce je po novem na voljo tudi Arhiv družboslovnih podatkov – ADP. S tem je Fakulteta za družbene vede omogočila vstop v največji arhiv družboslovnih podatkov o raziskavah na svetu - ICPRS (Inter-University Consortium for Political and Social Research) iz ZDA. Njihov program zajema bogato gradivo s področij kriminologije, volitev, demografije in ekonomije, splošnega družboslovja, zgodovine, pedagogike in drugih ved. Najti ga je mogoče na spletni strani: www.adp.fdv.uni-lj.si
Pred kratkim je potekala okrogla miza v organizaciji Društva študentov invalidov Slovenije (DŠIS). Predstavili so svoj predlog nacionalnega programa za študente s posebnimi potrebami, večino pozornosti pa so namenili vprašanju zagotavljanja možnosti pridobitve enakega znanja za študente invalide kot za vse ostale študente. Med temi bi bila po mnenju članov DŠIS tudi posebna služba, ki bi študentom invalidom zagotavljala pripomočke in pogoje za nemoteno delo. Rektor ljubljanske univerze Jože Mencinger je ob tem opozoril, da je potrebno presoditi, kakšne koristi bi takšna služba sploh prinašala. Sam namreč meni, da bi bilo bolj učinkovito, glede na prostorsko razdrobljenost univerze, če bi za tovrstne potrebe na vsaki fakulteti zadolžili nekoga, ki je že zaposlen. Uresničitev nacionalnega programa je po njegovih besedah povezana predvsem z zagotovitvijo potrebnih sredstev, sam pa meni, da bi morali biti študentje invalidi zadovoljni že z njegovo polovično realizacijo. Da se program že delno izvaja, med drugim tudi v študentskih domovih, je pripomnila Prežljeva, ki je dodala, da v domovih trenutno prebiva 77 invalidov, od tega 38 z obolenji gibal.
Prejšnji teden je Slovenijo obiskal generalni sekretar Evropske znanstvene fundacije, Enric Banda. V Torek dopoldan je v prostorih Slovenske akademije znanosti in umetnosti predaval o trendih v financiranju znanosti v evropski uniji, popoldan pa so se z njim sestali predstavniki Slovenske znanstvene fundacije in ga seznanili z zagotavljanjem denarnih sredstev za slovensko sodelovanje v aktivnosti Evropske znanstvene fundacije. Bando so seznanili tudi s podpisom pisma o nameri o sodelovanju in uresničevanju na znanju temelječe družbe.
Problem, ki ga med drugim izpostavlja omenjeno sporočilo, je tudi usposabljanje novih generacij slovenskih strokovnjakov. Po mnenju direktorja Slovenske znanstvene fundacije bi bilo potrebno izobraževanje načrtovati in izvajati s pomočjo sodobne informacijske in komunikacijske tehnologije, za njihovo uporabo pa bi bilo potrebno usposobiti tudi učitelje. Kobal v slovenskem visokem šolstvu pogreša tudi razširitev obsega študija na daljavo. Ta bi po njegovem mnenju prinesla nova delovna mesta in novo, tako imenovano odprto univerzo.
Slovenski mediji po njihovem mnenju premalo pišejo o znanosti, zato bi bilo potrebno o znanstvenih dosežkih in o njihovih avtorjih več poročati. Na Radiu Študent ga bomo gotovo osrečili, ko bomo v četrtkovem odprtem terminu za Univerzo spregovorili o obisku generalnega sekretarja Evropske znanstvene fundacije v Sloveniji.
V današnji informativni blok vas je uvedla Tanja, nadaljevala pa Lucija.
TOREK: O povezovanju gospodarstva in univerze in o tržni študijski naravnanosti ter s tem povezano morebitno ogroženostjo avtonomije univerze piše Gregor I. , ki se je pogovarjal tudi z rektorjem Univerze v Ljubljani.
V medijih je bilo mogoče zaslediti, da je bil pri nas pred kratkim ustanovljen prvi konzorcijski magistrski študij pri nas. Dveletni magistrski študij z nazivom Poslovodenje in organizacija izvaja Ekonomska fakulteta v Ljubljani v sodelovanju s štirimi podjetji – Cimosom, Domelom, Iskro Avtoelektriko in Kolektorjem. Firme bodo za novo znanje Ekonomski fakulteti plačale za vsakega študenta 1,3 milijona tolarjev. Takšna tržna študijska naravnanost pa bo – kakor je na otvoritvi študija izjavil dekan ekonomske fakultete prof. dr. Maks Tajnikar – v prihodnje še bolj usmerjala razvoj te fakultete. Za mnenje smo povprašali rektorja Univerze, Jožeta Mecingerja, ki takim povezovanjem ne nasprotuje.
/////////////////////////////////////////////////////////////
MD /2 (0:07)
Vtoč.:Ja no, to je dobro...
Iztoč.: ....univerza ni podjetje.
//////////////////////////////////////////////////////////////
Sicer pa je v naši državi zaslediti trend ustanavljanja različnih podiplomskih študijev izven univerze o katerih pa rektor nima ravno dobrega mnenja.
/////////////////////////////////////////////////////////////
MD /4 (0:18)
Vtoč.:Problem je...
Iztoč.: ....gre v bistvu za mlatenje denarja.
/////////////////////////////////////////////////////////////
Univerza pa v svojem delovanju po rektorjevem mnenju z vstopom kapitala na univerzitetni podij, svoje avtonomije ni izgubila. Meni, da je avtonomnost potrebno osvetliti iz več zornih kotov, ki jih je potrebno upoštevati.
/////////////////////////////////////////////////////////////
MD /6 (0:33)
Vtoč.:Avtonomije je več vrst...
Iztoč.: ....avtonomije imaš toliko kolikor si je vzameš.
/////////////////////////////////////////////////////////////
Kljub vpeljavi kapitala je lahko univerza po rektorjevem mnenju avtonomna in lahko ostaja zavezana raziskovalnemu delu.
/////////////////////////////////////////////////////////////
MD /8 (0:47)
Vtoč.:Finančna atonomija...
Iztoč.: ....ta denar univerza mora dobiti.
/////////////////////////////////////////////////////////////
Če pa je univerza financirana samo z privatnimi sredstvi, je nje delovanje odvisno od tega ali je univerza neki korporaciji všeč ali ne.
/////////////////////////////////////////////////////////////
MD /10 (0:10)
Vtoč.:In to zaradi mene...
Iztoč.: ....niso popolnoma nič avtonomni.
/////////////////////////////////////////////////////////////
Postavlja se vprašanje v koliko si lahko univerza vzame avtonomijo v svoje roke. Mislim, da precej težko. Na to nakazujejo različni fenomeni od Nata naprej.
/////////////////////////////////////////////////////////////
MD /12 (0:14)
Vtoč.:no, v kolikor...
Iztoč.: ....ne bo nobene koristi, ampak samo škoda.
/////////////////////////////////////////////////////////////
Vladajoča ideologija steza svoje lovke po Univerzi in ostalih izobraževalnih ustanovah takrat ko ji zmanjka drugih (trših ali mehkejših) vzvodov preoblikovanja javnega mnenja ali uveljavljanja svojih partikularnih interesov. Sedaj smo soočeni tako z militarizacijo kot udomačitvijo Univerze. Tako s strani vlade kot kapitala. Ugovori tipa predsedniških kandidatov, ki zatrjujejo, da so nedorasli in netolerantni študentje, ki nočejo slišati druge strani zgodbe, so it trte zviti. Kljub temu, da demagoško predočajo demokratičnost izbire, izbire ni. Vse je namreč načelno in pravno enakovredno, a država vabi ter financira zgolj pro izbiro in vabi na predavanja zgolj pro strokovnjake. Vendar to rektorja ne moti.
/////////////////////////////////////////////////////////////
MD /14 (0:15)
Vtoč.:Jaz v samem tem...
Iztoč.: ....da čimprej predavanj o Natu.
/////////////////////////////////////////////////////////////
Močno dvomim, da je univerza dovolj sposobna in močna, kljub svoji mastodontskosti in dolgem trajanju, upreti logiki kapitala. To nam dokazuje že primer Nata. Kljub duhoviti opazki Dr.Mencingerja, je pomembmno ravno to, da bi bila mnenja vsaj uravnotežena. Pa niso.
ČETRTEK - O vse bolj tržni naravnanosti študija in obisku generalnega sekretarja Evropske znanstvene fundacije v Sloveniji
V zadnjem času se v Sloveniji precej govori o povezovanju univerze in študija na splošno z gospodarstvom. Preden boste slišali, kaj je na obisku v Sloveniji povedal generalni sekretar Evropske znanstvene fundacije Enric Banda, preletimo nekaj dogodkov in mnenj visokih predstavnikov z obeh področij v zadnjem času. Še posebej opozarjamo na kontradiktorne izjave ministrice Čokove.
V torkovi oddaji ste lahko slišali Gregorjev prispevek na temo tržne naravnanosti študija in njegov pogovor z rektorjem Univerze v Ljubljani, profesorjem doktorjem Jožetom Mencingerjem. Po njegovem mnenju je zelo koristno, da se Univerza povezuje z gospodarstvom, vendar ....
/////////////////////////////////////////////////////////////
MD »univerza«/ 4 (0:25)
Vtoč.: Problem v Sloveniji nastaja...
Iztoč.: ....najbolj dober primer je nedvomno Krka.
/////////////////////////////////////////////////////////////
Rektor je pred kratkim razdelil priznanja podjetjem, donatorjem pri obnovi ljubljanske univerze, slavje se je nadaljevalo z okroglo mizo o sodelovanju med univerzo in slovenskim gospodarstvom.
Ali je s poseganjem vplivnih podjetij v izobraževalni in raziskovalni proces morda lahko ogrožena avtonomija? Rektor Mencinger meni, da ne.
/////////////////////////////////////////////////////////////
MD »univerza«/ 10 (1:10)
Vtoč.: Finančna avtonomija...
Iztoč.: ....popolnoma nič avtonomni.
/////////////////////////////////////////////////////////////
Predsednik upravnega odbora ljubljanske univerze, prof. dr. Dušan Mramor je na omenjeni slovestnosti ob podelitvi priznanj podjetjem zatrdil , da univerza tesno sodeluje tako z domačim kot tudi s tujim gospodarstvom, da pa bi lahko gospodarstvu ponudila še bistveno več. Za to pa bi po njegovih besedah morala najprej država spremeniti politiko financiranja, v kateri naj bi že deset let na račun osnovnega in srednjega zanemarjala visoko šolstvo, ob tem pa "Univerza v Ljubljani tudi pičlih sredstev, ki jih dobi, ne more razporejati avtonomno za najboljše namene, temveč izdatke strogo usmerja država".
Ministrica Čokova je na podlagi te izjave zatrdila, da država univerzam nikdar ni kratila avtonomije, da brez dobrega osnovnega šolstva ne bi bilo dobre univerze.
Pred kratkim smo bili seznanjeni z dveletnim magistrskim študijem Poslovodenja in organizacije, ki ga izvaja ekonomska fakulteta v Ljubljani v sodelovanju s štirimi podjetji. Dekan ekonomske fakultete je ob tem poudaril, da bo takšna tržna naravnanost v prihodnje še bolj usmerjala razvoj te fakultete.
Rektorju Mencingerju se to ne zdi problematično, saj gre za študij, ki je še vedno delno v okviru Univerze.
/////////////////////////////////////////////////////////////
MD »univerza«/ 6 (0:34)
Vtoč.: Problem je pa mogoče...
Iztoč.: ....ne pa univerzitetne.
/////////////////////////////////////////////////////////////
V Mariboru pa je včeraj potekal posvet o prenosu znanja z univerze v gospodarstvo kot temeljnega spodbujevalca regionalnega razvoja. Na posvetu so poudarili, da je obravnavana tematika tudi ena najšibkejših točk naših razvojnih primerjav z državami EU in OECD.
Ministrica Čokova je izjavila, da je za obe ministrstvi tema posveta zelo pomembna in da bosta sklepe razprav upoštevali pri oblikovanju ukrepov za spodbujanje gospodarskega razvoja. O vlogi univerze pri tem je med drugim dejala, da "mora po eni strani dobiti bistveno večjo podporo gospodarstva, po drugi pa se mora znati odzivati na njegove potrebe".
Aleš Mihelič, državni podsekretar v ministrstvu za gospodarstvo je podvomil o razvojnem učinku našega dosedanjega sodelovanja v raziskovalnih programih EU – tam naj bi z znanjem naših raziskovalcev z univerz in inštitutov pravzaprav pomagali tuji konkurenci naših podjetij. Kot je včeraj napovedal, bo ministrstvo za gospodarstvo prihodnje leto znatno okrepilo proračunski delež za sodelovanje naših podjetij v Eureki, kjer se naša in tuja industrijska podjetja neposredno povezujejo.
Veliko udeležencev je kot temeljni vzrok zastojev pri prenosu znanja z univerz v gospodarstvo navajalo njuno usodno neuglašenost – v podjetjih po eni strani, kot je slikovito povedal Janko Žmitek, svetovalec direktorja Kemijskega inštituta, tarnajo o neuporabnosti znanja, po drugi pa ne marajo predlogov, ki jih kaj stanejo; znanstvenki pa po eni strani tarnajo o nerazumevanju in nespoštovanju njihovega dela, po drugi pa ne marajo jasnih ciljev in gledanja pod prste.
Zdaj pa nekaj več o obisku profesorja doktora Enrica Bande v Sloveniji. Banda je generalnega sekretar Evropske znanstvene fundacije, ki ima sedež v Strasbourgu in je prejšnji torek v prostorih Slovenske akademije znanosti in umetnosti predaval o trendih financiranja znanosti v Evropski uniji in o vlogi Evropske znanstvene fundacije pri tem.
Prisluhnimo glavnim poudarkom njegovega predavanja. Najprej je poudaril, da moramo za financiranje znanosti poskrbeti sami, Evropska unija tega ne bo rešila.
Well, the most important point I believe have been that most of the funding come from the national government, so we can not believe that in scientific and technologic world the EU will solve our problems. We have to solve our own problems. Nationally and to do it we have to do it we have to collaborate at the european level. I don't think there's another solution for many european nations, practically for all of them that become members of EU and work in collaboration. But it is clear that the solutions have to come with our own funding agencies at home, helped by the union but not the other way. So the solution is at home, not in Bruxelles.
Poudaril je tudi vse bolj pomembno vlogo industrije in gospodarstva pri raziskavah v znanosti.
In Europe, on of .. the only way for Europe to take leadership from econimic point of view and therefore from scientific and technological point of view, the only way is to get a stronger participation of the industry in the research and the development endeavour. I have mentioned this morninh how the american industry is much more dynamic and take more risks in getting to new products and new processes and therefore making money in the end, which is employment and all this things.
Zadnji poudarek predavanja Erica Bande pa je boljše sodelovanje raziskovalcev znotraj celotne Evrope.
In Europe to be leaders in scientifically speaking, we need better collaboration. We do collaborate well, but we need better collaboration and we need more competition, because most competition in Europe is only national, it's not european. And in the USA is across the USA, so we can imagineif they have to compete within Indiana and within Texas and within Wyoming, that would be a disaster for this country. They compete at the wholw extent of the USA. We should do the same thing.
So these are three elements. And of course to get to this three elements, there's a lot to work to do in near future.
In kaj je pred kratkim ob neki drugi priložnosti o naših raziskovalcih v tujini dejala ministrica Čokova? »Povsod po svetu najdeš velike Slovence. In vendar nismo zadovoljni s sabo! Naša velika napaka je, da smo premalo samozavestni. Tako so nas v zgodovini posilili, da smo imeli občutek, da se moramo držati nazaj, da moramo priti v EU, če si hočemo priznati, da smo dobri. Morali bi reči: ti si dober, jaz sem dober, on je dober ... Ampak Slovenci raje govorimo: ti nisi dober, jaz sem dober! Raje si nagajamo in se onemogočamo. V ZDA so naši raziskovalci izredno uspešni, ker se osvobodijo tovrstnih pritiskov.«
Med obiskom sekretarja Bande v Sloveniji so ga predstavniki slovenske znanstvene fundacije seznanili s svojimi prizadevanji za zagotovitev pogojev za vključevanje slovenskih raziskovalcev v aktivnosti Evropske znanstvene fundacije. Po njihovih besedah si je SZF štiri leta prizadevala doseči, da bi resor, pristojen za znanost zagotovil za to sodelovanje ustrezen znesek sredstev v okviru proračuna. Resor je vedno znova odgovarjal, nazadnje v začetku letošnjega oktobra – citiram: » ... smo z obžalovanjem ugotovili, da žal Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport nima pravne osnove za neposredno sofinanciranje aktivnosti slovenskih raziskovalcev v programih Evropske znanstvene fundacije, saj v tem primeru ne gre za mednarodno obveznost Republike Slovenije, temveč za obveznosti, ki sta jih sprejeli s sprejemom v članstvo ustrezni slovenski instituciji, to je Slovenska akademija znanosti in umetnosti in Ustanova Slovenska znanstvena fundacija« - konec citata.
In kaj meni generalni sekretar Evropske znanstvene fundacije o »vmešavanju« gospodarstva in vplivnih podjetij v raziskovalni proces? Ali bi to lahko ogrozilo raziskovalno avtonomijo?
Yes, very good question, because I always say that the best way to transfer knowledge is to work together. So, I'm very strong believer in collaboration between industry and university. But you're right that we have to do that in a way that is not attempt against the astronomy of the university, against the freedom of research. And to do that, all you have to do is to be very careful with thw contracts with industry. And this has already been experienced and there's a lot of examples in United States and in some parts of Europe as well. And I believe we are in the position to make clear, when we work with industry, we work for that particular project, but when we work for university process, we have total freedom of research and we really take care of the problems of the country, meaning higher education. So, I agree, the question is very good, but I shoul say there are solutions to that which are juridical in terms of doing things professionally and not just »let's do something together« with no documents between you and I. Things have to be doner professionally.
Stavek, ki ga je med svojim obiskom največkrat poudaril, je bil »We'll pay for it but you do it! «
What I have said is that I have feeling, but not only feeling, I know in the industrial world in Europe now the least the convincement that they have to invest more in research and developement. And this are very good news. Now, they in general have a clear mind that they don't want to get into trouble of setting the new labs, employing the scientists and waiting for ten years to get results of the research. And therefore many industries in Europe are reday to invest more in research and developement if the university does it. University or research institutes, depends of which part of Europe we are talking about. This is the big challenge for the public sector. The public sector is now being challenged, as I say, industry wants to invest more money, here's the money and you do it. And this is the major challenge and the only way the public sector can win and can achieve that particular challenge is by being flexible and by open their doors to a very open collaboration, flexible, of course legal. With good contract in your hands and being flexible. Because what industry will not really live with is frigidity in the system.
Sklep: ob vsem povedanem je torej tržna naravnanost študija neizbežna. Tržna naravnanost pri tem pomeni, da se bodo raziskovalci ukvarjali s tistim, kar bodo od njih zahtevala podjetja, ki jih financirajo. To seveda ni nič slabega, če ima univerza ustrezne laboratorije in usposobljene strokovnjake – raziskovalce in če se ti ob tem lahko še vedno ukvarjajo z raziskavami, katerih namen ni v prvi vrsti služenje svojemu gospodarju, torej tistemu, ki te za tvoje delo plačuje.
(Lucija G.)
Komentarji
komentiraj >>