... Miloševiča bodo pokopali v Srbiji ... ... med študentskimi protesti v Parizu ranjenih devet policistov, devet protestnikov so priprli ...
... splošna stavka na palestinskem ozemlju Gaze in Zahodnega Brega ...
... proti poboju tjulnjev v Kanadi ...
... Katedra za novinarstvo kritična do novega medijskega zakona ...
NAPOVEDNIK
Čedalje večjo politizacijo in komercializacijo medijev, ki se trenutno odvija na domačih tleh, že dlje časa očitajo naši zahodni sosedi Italiji. In če še ne veste, tam trenutno poteka predvolilni boj med premierom Berlusconijem, glavnim krivcem za krčenje svobode govora v medijih, in kandidatom levosredinske Unije Romanom Prodijem za mesto predsednika vlade, o čemer bo odločeno na parlamentarnih volitvah 9-ega in 10-ega aprila. Kot se za demokratične volitve spodobi, čeprav bi o demokratičnosti v Italiji lahko še marsikaj povedali, sta se včeraj na državni televiziji RAI Prodi in Berlusconi soočila. Precej zanimivo je tudi dejstvo, da je bilo to prvo direktno soočenje kandidatov za predsednika vlade v zadnjih desetih letih. 90-minutni dvoboj je potekal v okviru strogo določenih pravil v studiu brez gledalcev. Vsak izmed kandidatov je imel za odgovor na zastavljeno, največ polminutno vprašanje, na voljo 2 minuti in pol. Replika na posamezen tematski sklop pa je bila lahko dolga do ene minute. Najverjetneje je bil prav zaradi teh togih pravil predvolilnih debat dvoboj umirjen in na trenutke celo dolgočasen.
Po stari navadi sta kandidata napadala drug drugega, Berlusconijevi dvominutni monologi pa so bili bolj hvalospev njegovi desnosredinski stranki Hiši svoboščin. Berlusconi se je hvalil, da so njegovi vladi v zadnjih petih letih uspeli čudežni podvigi, čeprav je od prejšnje vlade podedovala katastrofalne razmere v gospodarstvu. Pohvalil se je tudi z izjemno politiko priseljevanja tujcev in ob tem poudaril, da so v tem času uredili položaj 635 tisoč priseljencev, ki sedaj državi plačujejo prispevke kot pravi zavedni državljani. Očitno Berlusconi koncept priseljevanja zamenjuje z odstranjevanjem, saj uvaja fašistoiden odnos do drugih državljanov, večinoma iz držav z manj politične svobode in možnosti do svobodne izbire načina življenja. V skladu s tem v Furlaniji Julijski Krajini v luči predvolilne kampanije odpira največji italijanski Center za odstranjevanje tujcev, ki priseljencem brez dovoljenja za bivanje odvzema svobodo, predvideva pa tudi protipravno zapiranje mladoletnih, razdelitev po etnični pripadnosti in spolu, nezmožnost pridobitve pravne pomoči in korektnosti postopka za pridobitev azila. Proti odprtju centra za tujce v Gradišču, ki je sicer začel delovati že sedmega marca, bo to soboto potekala protivojna manifestacija.
Berlusconi je Prodiju očital, da levica združuje stranke, ki pripadajo nekdanji ideologiji, ki jo je zgodovina že zavrgla, njegova koalicija pa se zavzema za Italijo, ki zagotavlja pravice državljanov in od njih zahteva vse manj denarja. Naslednje in poslednje medijsko soočenje ju čaka 3. aprila.
Do takrat pa si bodo državljani lahko svoje mnenje ustvarili na podlagi Berlusconijeve knjige Resnična zgodovina Italije, v kateri sam objektivno opisuje uspehe vlade v petletnem mandatu in ki jo bodo razposlali v vsa italijanska gospodinjstva. Toliko o demokratičnosti volitev in uravnoteženosti mnenj, da ne govorimo o medijski svobodi.
OFF PROGRAM
Pravni svetovalec družine pokojnega Slobodana Miloševiča Zdenko Tomanovič je sporočil, da bodo bivšega jugoslovanskega predsednika pokopali v Srbiji. Miloševičevo truplo so zaradi skepse do nizozemske sodne medicine že pregledali štirje ruski patologi, njegove posmrtne ostanke pa bodo v Beograd poslali okoli enih. Miloševičeva soproga Mira Markovič na pogreb zaradi neustreznih varnostnih zagotovil ne bo prišla. Srbska radikalna stranka medtem poziva vse upokojene vojaške in policijske častnike, naj se pogreba udeležijo v svečanih uniformah. Pogreb naj bi bil v petek ali soboto v Miloševičem rojstnem kraju Požarevac.
Svojo funkcijo predsednika romunskega parlamenta je zaključil Adrian Nastase. Vzrok za njegov odstop je protikorupcijska preiskava, ki jo je proti Nastaseju zaradi obtožb korupcije, zlorabe položaja in podkupovanja uvedel posebni oddelek državnega tožilstva za boj proti korupciji.
Francoski študentje pa so nezadovoljni z novim spornim zakonom o enakih možnostih, ki uvaja pogodbo o prvi zaposlitvi. Po protestih, ki se jih je udeležilo kakih 41 tisoč študentov, je včeraj zvečer nedaleč od pariške Sorbone prišlo do spopadov med policisti in več deset študenti. Pri tem je bilo ranjenih devet policistov, devet študentov pa so priprli. Novi zakon podjetjem namreč omogoča, da lahko v prvih dveh letih zaposlitve odpustijo prvič zaposlene delavce, mlajše od 26 let. Po mnenju vlade naj bi to pripomoglo k zaposlovanju več mladih, kritiki pa menijo, da bodo prav s tem zakonom mlajši teže dobili zaposlitev za daljše časovno obdobje.
Stavkajo tudi Palestinci na ozemljih Gaze in Zahodnega brega. Zaradi včerajšnjega izraelskega zavzetja palestinskega zapora v Jerihu, ko so ugrabili palestinskega zapornika Ahmeda Sadata, so Palestinci zaprli vse urade in šole. S splošno stavko želijo palestinske skupine izraziti protest proti aretaciji Sadata, obtoženega atentata na izraelskega ministra leta 2001, in opozoriti na čedalje večjo izraelsko agresijo nad Palestinci. Nad dogajanji so zaskrbljene tudi izraelske varnostne sile, palestinski predsednik Mahmud Abas pa je moral že prvi dan skrajšati evropsko turnejo in se vrniti v domovino.
Društvo za osvoboditev živali in njihove pravice z Ostrožnega pri Ponikvi ob mednarodnem dnevu aktivnosti za zaščito tjulnjev poziva slovensko vlado, da odločno izrazi protest kanadski vladi proti pokolu tjulnjev v njihovi državi. V Kanadi na okruten način vsako leto konec februarja oziroma na začetku marca pobijejo več tisoč tjulnjev. Mladiče pri njihovi igri obkroži skupina mož, jih s palicami zakolje in pogosto odre še pri živem telesu. Njihove kožuhe nato prodajo za krznene plašče. Pred kanadskimi veleposlaništvi po svetu že potekajo demonstracije proti okrutnim lovom na tjulnje in nošenju živalskega krzna kot modnega dodatka.
Do lepotnih popravkov novega medijskega zakona so kritični na Katedri za novinarstvo ljubljanske Fakultete za družbene vede. Opozarjajo, da lahko novela zakona o medijih ogrozi kakovost novega zakona ter s tem njegov vpliv na neodvisnost in kakovost slovenskih medijev in novinarstva. Problematično se jim zdi, da je kot prvi kriterij za dodeljevanje državne pomoči za množične medije navedena prav politična pluralnost oziroma poročanje o dejavnostih politične pozicije in opozicije. Kritični so tudi do pravice do popravka in odgovora, ki lahko močno omeji novinarsko in uredniško neodvisnost.
In še za na konec. Išče se direktor Radia Študent, Dejan Jelovac. Ponavljamo: išče se direktor Radia Študent, Dejan Jelovac. Na RŠ-u ga namreč pogrešamo že dva tedna. Po enih skopih informacijah, s katerimi razpolagamo, naj bi bil Jelovac v Nemčiji, spet po drugih pa v srbskem Pirotu. Drage poslušalke in poslušalce pozivamo, naj nam na telefonsko številko 2428800 pri priči javijo, če ga bodo morebiti opazili v Ljubljani ali njeni neposredni okolici. Naš direktor je srednje visoke in vprašljivo vitke postave s sivimi lasmi. Nosi naočnike in ima nekje med 55 in 60 let. Prepoznali ga boste tudi po besedah: »Ne može to ovak!«
Komentarji
komentiraj >>