... beloruski panduraj pregnal protestnike ... ... Rode postal kardinal ...
... obletnica državnega udara v Argentini ...
... Južna Koreja bo dobila premierko ...
OFF NAPOVEDNIK
Na Norveškem, le nekaj več kot 70 kilometrov stran od Osla, leži otok z zaporom, ki je do svojih stanovalcev zelo prijazen. V zaporu Bastoyne domujejo le tisti, ki so zagrešili lažja kazniva dejanja, in tam je stanoval tudi najbolj razvpiti norveški morilec Arnfinn Nesset, ki naj bi v svoji karieri medicinskega tehnika ubil 138 ljudi. Vodstvo zapora verjame, da so ljudje v osnovi dobri, zato skušajo zapornikom čim bolj olajšati prestajanje kazni. Zaporniki tako lahko tečejo na smučeh, igrajo tenis ali jahajo konje. Vendar pa mora vsak zapornik, preden mu je dovoljeno športno udejstvovanje, opraviti vse svoje naloge na kmetiji, ki je na otoku.
Zapor želi postati prvi ekološki zapor na svetu, hkrati pa zapornikom zaupati odgovornost in jih naučiti spoštovati naravo. Na 1,5 kvadratnega metra velikem otoku imajo le nekaj avtomobilov, ki jih pazniki uporabljajo za vožnjo na celino, njihove rezervoarje pa polnijo z biogorivom. Večino dela na kmetiji opravi šest konjev, odpadke iz zapora pa uporabijo za proizvajanje električne energije. Ob delu zaporniki uporabljajo tudi sekire in nože, vendar pa vse temelji na zaupanju.
Z otoka je nekaj zapornikov že poskušalo pobegniti, a so spoznali, da nimajo kam iti. Z vsakim poskusom pobega zapornik izgubi pravico do bivanja v Bastoyu. Da kaznjenec pride na zaporniški otok, mora izpolniti prijavo, vodstvo pa zavrne tiste, ki bi lahko povzročali težave. Žal pa moramo razočarati vse trenutne in bodoče slovenske zapornike. Za prestajanje kazni v Bastoyu se lahko prijavijo le norveški državljani.
Poslušate arestantski OFF program Radia Študent!
OFF PROGRAM
Beloruska policija je brutalno prekinila demonstracije opozicije, ki so že peti dan potekale na osrednjem trgu v Minsku. Kakih 200 do 300 protestnikov proti zmagi Aleksandra Lukašenka na predsedniških volitvah so aretirali in prepeljali v preiskovalni zapor notranjega ministrstva. Na prostosti zaenkrat ostaja voditelj opozicije Aleksandr Milinkevič, ki se je na akcijo policije že odzval. Navajamo: "Državni aparat je znova pokazal svoj pravi obraz, vendar pa je to začetek njihovega konca." Milinkevič je sicer še pred tem pozval k velikim demonstracijam po vsej državi, ki naj bi potekale to soboto, hkrati pa je napovedal tudi vzpostavitev zavezništva demokratičnih sil, ki naj bi vključevalo vsa opozicijska gibanja in organizacije za človekove pravice.
Človekove pravice pa so bile brutalno zatrte pred 30-imi leti v Argentini, ko je z državnim udarom na oblast prišel general Jorge Videla. Ko je general 24. marca 1976 z državnim udarom strmoglavil predsednika Isabela Martineza Perona, je žalovala le peščica Argentincev. Toda sledilo je krvavo zatiranje nasprotnikov in ponižujoč poraz v vojni z Veliko Britanijo za Falklandske otoke leta 1982. Demokracija se je vrnila leta 1983, toda Argentinci zaradi številnih pogrešanih obdobja terorja niso pozabili, še posebej zato, ker številni policisti in vojaki, obtoženi umorov, mučenja in kršenja človekovih pravic, živijo nekaznovani na svobodi. Vodja vojaške hunte Videla, sicer v hišnem priporu z ženo mirno živi v stanovanju v Buenos Airesu.
Buenos Aires pa odlično pozna tudi novopečeni kardinal Franc Rode, prefekt kongregacije ustanov posvečenega življenja in družb apostolskega življenja, karkoli naj bi to že pomenilo. Franc je eden izmed 15-ih srečnežev, ki so na današnjem konzistoriju papeža Benedikta XVI. prejeli škrlatno ogrinjalo in pokrivalo, na kardinalski prstan pa bodo moral počakati do jutrišnje maše v baziliki Svetega Petra. Tako je Rode postal tretji kardinal slovenskega rodu, saj ga, glede na to, da je večino življenja preživel v Argentini in Vatikanu, težko imamo za pristnega Podalpca. Slovenijo na slovesnosti poleg argentinsko-vatikansko-slovenskega Franca predstavlja številna delegacija slovenske škofovske konference, manjkala pa ne bosta niti direktor urada za verske skupnosti Drago Čepar in minister za šolstvo in šport Milan Zver. Pričakujemo lahko torej nove pritiske za uvedbo verouka v šole.
Nove ministre, predvsem pa prvo žensko na položaju premiera, bodo dobili v Južni Koreji. Predsednik Roh Moo-Hyun je namreč na ta položaj imenoval poslanko iz vladajoče stranke URI Han Myung-Sook. Njeno imenovanje mora sedaj potrditi še parlament, vendar pa naj to ne bi bilo vprašljivo. Hanova je bila doslej ministrica za okolje, pred tem pa tudi ministrica za enakost spolov. Velja za veliko borko za pravice žensk, čemur je posvetila tudi več kot 30 let svoje kariere. Za premierko je bila Hanova imenovana po odstopu prejšnjega premiera Lee Hae-Chana, ki se je s položaja umaknil potem, ko se je opravičil za igranje golfa 1. marca, ko je potekala državna železničarska stavka.
Golf bo kmalu spet lahko igrala tožilska ekipa zvezne administracije Združenih držav Amerike. Z zaslišanjem nekdanjega agenta FBI Aarona Zebleya je sklenila svoj del primera v postopku proti Zacariusu Moussaouiju, ki je doslej edini obtoženec v zvezi z napadi 11. septembra 2001. Zaenkrat vse kaže, da se bo Moussaoui izognil smrtni kazni, saj so vse priče potrdile, da je imela zvezna administracija pred napadi sama na voljo več informacij, kot pa jih je imel Moussaoui.
Tožilstvo je zahtevo po smrtni kazni utemeljevalo s tem, da bi bil potek dogodkov septembra 2001 povsem drugačen, če bi Moussaoui takoj po aretaciji 16. avgusta 2001 priznal, kdo je in kaj dela v ZDA. Moussaoui je šele aprila lani priznal, da je član Al Kaide. Agent FBI Zebley je poroti opisoval, kaj vse bi lahko FBI storil, če bi Moussaoui nemudoma priznal svoje naklepe in stike, vendar pa so ga odvetniki obsojenca potolkli. Med drugim tudi z vprašanjem, ali FBI najprej potrebuje priznanje zločina, preden začne preiskavo. Agent FBI Harry Samit, ki je Moussaouija aretiral, je pričal, da je v centralo v Washington po aretaciji poslal 70 prošenj, ki naj mu omogočijo nadaljevanje preiskave, pa ga ni nihče uslišal.
Uslišana pa ni bila niti prošnja francoskih oblasti o prekinitvi študentskih protestov. Včeraj je bilo tako na ulicah skoraj pol milijona ljudi, med spopadi je bilo ranjenih okoli 40 protestnikov. Vlada Dominiqua de Villepina se je zaradi protestov odločila, da se bo sešla na ločenih pogajanjih z delodajalci in sindikati, kjer bodo govorili o predlagani reformi zakona o zaposlovanju. Sindikati so že sporočili, da bodo pogajanja izrabili le za pritisk na vlado, naj ta umakne sporni zakon. Če bo dialog neuspešen, lahko naslednji teden v Franciji pričakujemo splošno stavko.
Končujemo doma. Desno usmerjeni vandali so ponoči oskrunili stavbo Avtonomnega kulturnega društva Izbruh v Kranju. Več o dogodku nam je povedal Mak:
///////////////////////////////////////////////////////////
Komentarji
komentiraj >>