BIGor obširno melje pretekli praznik garažnega rockanja v Mariboru- festival GARAGE EXPLOSION ...
* V petek je v mariborski Pekarni, natančneje v dvorani Gustaf, odjeknila druga garažna eksplozija. Po lanskem prvem, uvodnem garažnorockovskem festivalu je letos sledila njegova nadgradnja. Že februarja se je zgodila predigra, najava letošnjega drugega Garage Explosiona, še pred petkovim drugim Garage Explosion pa je bil najavljen tudi afterparty v maju, ki se bo zgodil na istem mestu, v dvorani Gustaf. Muškat Hamburg in njihovi prijatelji-sodelavci so projekt vzeli hudo resno in kot samooklicani rešitelji scene so ji dali vetra, povezali tako skupine kot publiko s tega konca srednje Evrope, ki se identificira ali le simpatizira z garažnorockovsko sceno. Tokrat je bilo na Garage Explosion dvakrat več obiskovalcev kot lani. Med obraze iz cele Slovenije so se pomešali tudi obiskovalci iz sosednje Avstrije in Hrvaške. Premišljeno pestrejši festivalski program, dobra organizacija in tekoča izvedba celotnega dogodka, dober in topel odziv vseh prisotnih je potrdil, da je Garage Explosion prerasel krst in da je postal osrednji garažnorockovski dogodek pri nas, ki se tudi s pomočjo interneta spreminja v pravcato rockovsko institucijo, utemeljeno na samoorganizaciji, ključnem detajlu vsake prave dejavne scene. Še več, nazorno se je pokazalo, da so bendi tisti, ki naredijo in ustvarijo sceno, šele nato pride publika in posledično se odzovejo tudi mediji. Čeprav se bo slišalo patetično in za današnje čase celo neumestno, je treba po petkovem festivalu reči, da je v slogi moč.
Kljub še nedokončanim tehničnim predpripravam so se duri Garage Explosion odprle ob 18.30 in do prvega nastopa, ki je bil najavljen za 19.45, se je večji del pomanjkljivosti odpravil. Samo s 15-minutno zamudo so prvi stopili na oder, v ljubljanski kotlini zbrani Crazed Farmers, ki so le dan prej nastopili z Muškat Hamburg in angleškimi gosti Garage Explosion Gods Chosen Dealers na brezplačnem koncertu v ljubljanskem Orto klubu. Bolj osredotočeni in sproščeni kot na omenjenem ljubljanskem koncertu, so Crazed Farmers odprli koncertni del festivala v Pekarni. S presenetljivo dobrim zvokom, ki je takoj naredil ločnico med lanskim in letošnjim Garage Explosion, so urbani kmetovalci spustili z verige svojo navidezno neotesanost, ki pa je v zadnjem letu dni delovanja dobila bolj urejeno celoto. Še vedno ponoreli, zato pa se toliko bolj disciplinirani Crazed Farmers niso pustili motiti v igranju svojega hibrida, v katerem se kohezivno mešajo tako vplivi garažnega rocka z raztrganostjo Captaina Beefhearta in odtrganostjo Butthole Surfers kot post-punkovski elementi z noise-improvizacijskimi detajli, ki zatavajo tudi v deročo hardkorovsko nažiganje. Izstopale so predvsem novejše skladbe, s koncertnim piljenjem le-teh pa končno uradno najavljajo izid drugega albuma Because v mesecu aprilu. Kdo ve, kaj bi se zgodilo, če bi Crazed Farmers nastopili kasneje na festivalu?! V primerjavi z ostalimi nastopajočimi na Garage Explosion pa so se predstavili kot najmanj konvencionalen rockovski bend, zagotovo pa bi si po pokazanem mesto uvodničarjev prej zaslužili avstrijski Knights of Good Taste.
Avstrijski Vitezi dobrega okusa so bili primerek koncertne skupine na začetku poti. Njihov razigran, živahen in na poskakovanje nastavljen garažni rock je bil odigran pretrdo, zakrnelo in brez posebnega žara, ki ga takšna glasba nujno potrebuje, da bi privlekla in ogrela potencialno plesočo publiko. Tako pa je s hladnim nastopom, polnim prekinitev, ki je izdajal tremo skupine, ki se je bolj posvečala tehničnim vprašanjem kot pa predanemu igranju, pustila vtis nezrelosti. Vsekakor pa jim je vsaka nova koncertna izkušnja dobrodošla za nadaljnji razvoj. Zelo prijateljsko naklonjena publika jo je bodrila in šele v zadnjem delu nastopa je skupina izgubila kanček zadržanosti in le izpeljala koncert nekoliko bolj sproščeno.
Iz Vinkovcev je na Garage Explosion 2 prispela skupina Knuckleheads, ki je s prepričljivim zavzetjem odra dvorane Gustaf pokazala predhodnikom Knights of Good Taste, da je že samozavest pol koncertne zmage. Knuckleheads so konvencionalni rockovski kvartet, ki na močni ritem osnovi gradi trd, sodoben rhythm and blues. Temen zvok falične kitare, s katero kitarist doživlja orgazem za orgazmom, je bil vedno znova nadgrajevan z učinkovito prezenco orglic, ki gredo pevcu bolje od ust kot pa samo petje, vendar pa ta vokalna šibkost nikakor ni odgriznila markantnosti. Zaokrožen in celovit nastop je po imenih vinkovaške rockovske scene 80-ih in zgodnjih 90-ih let – Majke, Satan Panonski, Pokvarena mašta – predstavil bend, ki vrača temu slavonskemu mestu detroitski zadah. Knuckleheads so bili odlična napoved osrednjih skupin festivala Garage Explosion. To so bili premišljeno izbrani veterani slovenskega in hrvaškega rocka, vrhniški Hic Et Nunc in puljski Messerschmitt.
Vrhniški Hic Et Nunc so med albumoma Man i tu in Burn Fat Old Sun doživljali izvedbeno krizo. Z razbremenitvijo novega bobnarja in njegovo zmago nad bobnarskimi strahovi je postal žilav, kot se za Hic Et Nunc spodobi, ter se popolnoma zlil s preostalimi člani. Po nepozabnem, skoraj prelomnem in težko presegljivem letošnjem februarskem nastopu Hic Et Nunc na Hrupnem pustu v ljubljanskem klubu Channel Zero se je tokrat ponujala priložnost za preverbo, ali so se Hic Et Nunc v zadnjem letu dni povsem postavili nazaj v tirnice, ki jih vlečejo iz zgodnjih 90. let. Omenjenega koncerta pred mesecem dni niso presegli, konec koncev so igrali v festivalskem kontekstu, ne pa samostojen in celovit koncert, so pa potrdili, da so rockovska zlitina, ki ji ni para na Slovenskem. Psihedeličnost Hic Et Nunc je uspešno zapeljala prisotno publiko v skupinski trans, kar je odmevalo med in po koncertu. Nepotešeno slo publike po dodatku pa Hic Et Nunc niso pretenciozno izkoristili, ampak so se raje držali svoje življenjske korektnosti in tako niso kršili nepisanih festivalskih pravil ter se niso šopirili z bisom.
Neuspešen aplavz in že skoraj navijanje publike za prvi dodatek na festivalu je z nožem odrezalo napovedano presenečenje Garage Explosiona. To je bil uniformiran in obskurni demo-punk trio Welcome Committe in Flame iz Zagreba, ki ga ob kitaristu iz punkrockovskih Babies tvorita še stoječi tolkalec za minimalnim kompletom dveh bobnov in činele ter pevka. Kot strela z jasnega so udarili v hrbet na oder osredotočeno publiko. Svoj mini-set instrumentov so postavili v ozadju dvorane in brez posebne najave, zato pa s toliko večjo vnemo pokazali, kako malo je potrebno, da poveš, da se izraziš. Dovolj je srce, korajža in drža. Vse to pa ima Welcome Committee in Flame, ki nastopa za pivo in za svoj nastop potrebuje zgolj dva krat dva metra. Nanizani minuto-minuto in pol dolgi komadi niso imeli nič skupnega s perfekcijo, zato pa so imeli rudimentarno energijo punka, ki je bil v prepletu z rokenrolovsko pošvedranim ritmom. Dober izbor za presenečenje festivala!
Z Welcome Committee in Flame je festival že globoko zabredel v drugo polovico, ki so jo nadaljevali puljski Messerschmitt z neomajanim Mirom Kusaćićem na čelu. Podobo in smer skupine je začrtal že na začetku poti, ki se je sedanja zasedba še kako zaveda, ji pa daje nove dimenzije. Messerschmitt so se pred razpadom Jugoslavije ustoličili z ostro boogie woogie vožnjo po rokenrol strminah in le redko jim je zmanjkal plin. Danes to vožnjo peljejo bolj trezno, še vedno pa zelo nabrito. Ne samo, da je jedro benda v zrelih letih, ampak ravna zelo zrelo in razvidno razkazuje svojo ljubezen do igranja glasbe kot tudi poznavanje glasbenega ozadja, glasbene zgodovine. Uigran kvartet se je z navdihom predal vzdušju v dvorani Gustaf in ga na svoj način tudi še bolj podžgal. Orgazmično razigran kitarist Knuckleheads je dobil tekmeca v solo-kitaristu Messerschmitt, ki pa ni bil toliko fizično in seksualno razigran, ampak se je raje prepuščal tehnično perfektnemu soliranju. Messerschmitt so bili vsekakor še ena primerna skupina Garage Explosiona, ki je bil nagrajen z bisom. Vsekakor pa so pokazali, da jim je mesto tudi na kakšnem blues festivalu.
Podžgana publika je kot predzadnjo sprejela avstrijsko zasedbo Staggers, ki je v Mariboru že znano koncertno ime. Še kot eni módi so s frontmanom skupine, ki je utekel z zadnjih platnic kompilacij Back From The Grave, takoj prevzeli iniciativo in s pristopom in nastopom pokazali, da pripadajo struji klasičnega garažnorockovskega zvoka 60-ih let. Niso obuditelji, ampak z identiteto krepijo ta zvok undergrounda. Žal pa so vse preveč zagledani v to rockovsko izraznost, ki jo le stežka presežejo. Zato so ob performancih pevca, ki med drugim nazdravi s polnim čevljem piva in ga izpije na dušek, obdelave nesmrtnih Jack The Ripperjev prava osvežitev, saj se je linearnost v drugi polovici vedno bolj vlekla. Vendar pa Garage Explosion ni bil naravnan na odkrivanje velikih, novih imen, bil je namenjen druženju in povezovanju in v primeru avstrijskih Staggers se je to še bolj potrdilo. Festival je dobil mesto v tukajšnji srednji Evropi in z Angleži Gods Chosen Dealers tudi mednarodni pridih.
Nehvaležno funkcijo zadnjega benda je dobila nottinghamska banda rockerjev Gods Chosen Dealers, ki so deloma opiti deloma utrujeni zasedli oder okoli dveh zjutraj. Vse to se je očitno razlilo čez oder Gustafa, saj Gods Chosen Dealers niso bili tega večera sploh podobni tistim Gods Chosen Dealers, ki so večer prej nastopili v Ortu. Podivjani kot so, niso zmogli uglašeno izpeljati svojega speed-rocka po vzoru kakšnih Zeke, saj jim je manjkala koncentracija in tudi treznost. Vsak je vlekel na svojo stran, bobnar pa je neuspešno skušal držati vse vogale pokonci. Zato sploh ne preseneča, da je dobršen del publike, ki je priromala na Garage Explosion z različnih koncev Slovenije, sosednje Hrvaške in Avstrije, počasi zapuščal mesto dogodka v času njihovega nastopa. Če zaključiš festival, še ne pomeni, da si zvezda večera. Kdaj ste pa videli igrati zvezdo ob tako pozni uri?!? Morda v kakšnem lokalu ali restavraciji, ampak še ta je bila podobna opitim fantom iz Gods Chosen Dealers, ki jih s tem komentarjem ne zagovarjamo, zgolj opozarjamo na človeški faktor.
Garage Explosion kot dogodek je bil zaokrožen od začetka do konca. V dobro premletem, izbranem in zastavljenem programu se je zvrstilo kar osem skupin. Bolj kot to pa navdušuje porast zanimanja za festival. Seveda je na to vplivala dobra promocija dogodka, ki je potekala predvsem iz jedra festivala, s spletnih strani, ki jih oblikujejo Muškat Hamburg. Letos se je na Garage Explosionu zbralo okoli dvesto parov ušes, kar je dvakrat več kot lani. Nikakor ne moremo primerjati Garage Explosiona z dogodki, ki bolj odmevajo v medijih, a bore malo resnega pokažejo. V našem primeru gre za socialno-družaben dogodek določene skupnosti, ki izraža privrženost rocku ter goji njegovo kulturo, medsebojno komunicira in si izmenjuje informacije. Je odslikava scene, ki ni umetna tvorba. Hkrati pa dober dokaz, da ta scena živi in diha, čeprav velikokrat preberemo, kako je rock umrl pri nas. Moral jo je le nekdo povezati in dati skupaj na isto mesto. In to je naredil Garage Explosion, to so naredili bendi, ki jim je publika sledila.
Pripravil BIGor
Komentarji
komentiraj >>