Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
Hamburger OFF (3157 bralcev)
Petek, 31. 3. 2006
Buc



4300 dolarjev?!?!
... Jamajčani dobili prvo premierko ...

... na Japonskem odstopil vodja opozicije ...

... nova oranžna revolucija v Ukrajini? ...

...Chirac danes o spornem zakonu ...

OFF NAPOVEDNIK

Štirje hamburgerji, ki jih je prejšnji teden v Burger Kingu kupil neki Američan George Beane, so stali 4.334 dolarjev. Blagajničarka je pozabila, da je v blagajno že vnesla pravo ceno za štiri prigrizke, zato je še enkrat vtipkala isto ceno - 4,33 dolarja. Beanu so namesto 4,33 z računa trgali 4.334 dolarjev.

Dokaj nedolžna blagajniška napaka je Beana potisnila globoko v težave. Ker je plačal s kreditno kartico, je kar naenkrat skupni račun, ki ga ima z ženo Pat, ostal popolnoma prazen. Par bi moral ta čas plačati tudi obrok hipoteke na hišo in več drugih mesečnih računov. Ker ni bilo denarja, jima je banka račun enostavno blokirala. Ko sta Beanova opazila, da je z njunim računom nekaj narobe, sta kmalu ugotovila, zakaj.


Terri Woody, vodja restavracije, je dejal, da so se pri podjetju Burger King zelo trudili, da bi paru povrnili denar, a je bil njun račun začasno zaprt in to kar tri dni. Na ta način se banka zavaruje, da lastniki računov ne bi porabili denarja, ki ga na njihovem računu ni več. Prav zaradi tega je morala banka potrditi, ali je transakcija iz Burger Kinga sploh zakonita, je pojasnil eden od poslovodij pri Bank of America. Pri Burger Kingu so celoten znesek, ki ga je površna blagajničarka odtrgala z računa, Beanovima povrnili, v opravičilo pa so jima tiste štiri hamburgerje podarili. Po besedah Pat Beane so bili tri dni štirje hamburgerji zagotovo najdražji v zgodovini.

Poslušate hamburger OFF program Radia Študent!

OFF PROGRAM

Jamajka je dobila novo premierko Portio Simpson-Miller, ki je tako postala prva ženska na čelu vlade v zgodovini te države. Pred tem je že vodila ministrstvo za delo in turizem. Položaj premierke je prevzela od P.J. Pattersona, ki je otok vodil od leta 1992. Simpson-Millerjeva je po volitvah izjavila, da bo kot premierka predvsem poskušala izboljšati položaj človekovih pravic in svoboščin posameznika, poleg tega pa se bo borila proti kriminalu in izsiljevanju, ki zavirata ekonomski razvoj. Dodala je tudi, da njen uspeh na volitvah kaže, da lahko vsak uspe, ne glede na okoliščine, iz katerih prihaja. Sama izvira iz enega od najrevnejših kmečkih območij Jamajke.

Položaj voditelja največje japonske opozicijske stranke, Demokratske stranke Japonske, je izgubil Deidži Maehara. Odstopiti je moral, ko je izbruhnila afera zaradi domnevnega elektronskega sporočila v zvezi s propadlo internetno družbo Livedoor. Obtožbe, da naj bi bil sin generalnega sekretarja Liberalno demokratske stranke Tsutomuja Takebeja povezan s propadlim podjetjem Livedoor, ki je prirejalo finančne rezultate za umeten dvig cen delnic, je v parlamentu izrekel demokratski poslanec Hisajasu Nagata. Namige je podkrepil z elektronskim sporočilom, v katerem naj bi vodja Livedoora enemu svojih podrejenih ukazal plačilo podkupnine sinu Takebeja. Ker pa ni mogel dokazati avtentičnosti omenjenega elektronskega sporočila, so obtožbe splavale po vodi.


Po vodi bo očitno splavala tudi oranžna revolucija v Ukrajini. Ukrajinska volilna komisija je namreč objavila dokončne uradne rezultate nedeljskih parlamentarnih volitev. Zmagovalka je Stranka regij nekdanjega premiera Viktorja Janukoviča, Stranka Naša Ukrajina predsednika Juščenka pa je končala šele na tretjem mestu. Kljub volilnemu porazu se Juščenko ne da. Izrazil je namreč pripravljenost za oblikovanje koalicije NOVE oranžne revolucije, ki bi jo poleg Naše Ukrajine sestavljal še Blok Julije Timošenko in morda socialisti. Zakaj stara revolucija ni uspela, ni povedal.

V Franciji se nadaljuje revolucija v manjšem obsegu zaradi spornega zakona o zaposlovanju. Predsednik Chirac bo preko televizije nagovoril francoske državljane in sporočil, kaj bo storil z zakonom, ki mu študentje in sindikati močno nasprotujejo. Po napovedih virov blizu francoske vlade naj bi bil bolj naklonjen sprejetju zakona. Chirac naj bi sicer takoj po uveljavitvi zakona za umiritev razmer v državi predlagal sindikatom, da bi se začeli pogajati o dopolnitvah in spremembah. Toda težko verjetno je, da bodo sindikati, predvsem pa študenteraj, s tem zadovoljni, saj že ves čas zatrjujejo, da pogajanja niso mogoča, dokler bo zakon sploh na mizi.

Pogajanja o iranskem jedrskem programu so spet dosegla Varnostni svet Združenih narodov. Še pred morebitnimi sankcijami mednarodne skupnosti pa je Iran stresel nov potres, ki je prizadel provinco Lorestan na zahodu države. Potres magnitude 5.1 po Richterjevi lestvici je pustil za seboj najmanj 50 trupel in 800 ranjenih. Poškodovanih je okoli 330 vasi, nekatere so celo popolnoma zravnane z zemljo.

Tresla se bo tudi ameriška zvezna država Nevada. Pentagon bo namreč preizkusil 700 ton težko eksplozivno sredstvo. Gre za nadaljevanje razvoja bombe, ki bi lahko uničila jedrsko, kemično in biološko orožje v podzemnih bunkerjih. Američani so o svojem poskusu že obvestili Ruse, istočasno pa se pred Varnostnim svetom vneto zavzemajo za sankcije proti Iranu in njihovem jedrskem programu. Iz izjav vodje agencije Pentagona za zmanjšanje groženj lahko sklepamo, da bo gobast oblak, ki bo nastal ob eksploziji, del ponudbe igralniškega mesta Las Vegas.

Las Vegasa nikoli več najbrž ne bo videl izraelski premier Ariel Šaron, ki od začetka januarja zaradi možganske kapi vegetira v jeruzalemski bolnišnici Hadas. Šarona, ki je po vrsti operacij med drugim ostal tudi brez četrtine lobanje, naj bi v kratkem prepeljali v Tel Aviv. Njegove osebne predmete in druge stvari bodo premestili na njegov ranč v puščavi Negev in tako naredili prostor njegovemu nasledniku Ehudu Olmertu. V APR-u se sprašujemo, koliko časa bodo Šarona še uporabljali za politično propagando oziroma kdaj bodo vojnega zločinca pustili umreti.

Končujemo s pomembnim obestilom argentinsko-slovenskega kardinala Francisca Rodeta. Sporoča namreč, da se obdobje sekularizacije izteka in je v skladu s tem prepričan, da brez religioznih vrednot ni možna resnična demokracija. Ko ga jebe.



Komentarji
komentiraj >>