Torek, 4. 4. 2006
juREm
Avtorja plošče, ki jo poslušamo v današnji Tolpi bumov, bi še najlažje primerjali z njegovim starim kolegom in človekom, s katerim v španoviji vodita založbi Cynosure in Revolver. To je seveda Scott Monteith oziroma Deadbeat, le da je njegova godbena mešanica še vedno visoko tehnološki dub, medtem ko se je pri Shannonu vse skupaj usmerilo v nekakšen digitalni lounge jazz, ki v marsičem spominja na komade iz nadaljevanke Twin Peaks. To niti ni tako naključno, saj Shannon zelo ceni skladatelja Angela Badalamentija, ki ima za seboj na primer glasbo za Lynchov film Mullholland Drive, ta pa se prav tako grozeče in zasanjano vije nekje med cestnimi ovinki. Edino, kar nas zna malce zmesti, je dejstvo, da Shannon na lastni koži ne doživlja več hladne in gozdnate kanadske atmosfere, saj se je tako kot cela vrsta njegovih kolegov preselil na drugo stran velike luže, natančneje v špansko Valencijo, ki bi morala kvečjemu spodbuditi k produkciji poletnih latino house poskočnic. Ampak tako se na srečo ni zgodilo in Shannon je začasno tranzicijo iz minimal techna in house godbe uspešno preživel s ploščo Possible Conclusions To Stories That Never End.
Komentarji
komentiraj >>