Ponedeljek, 11.11. ob 14h: Univerzitetni informativni blok
Torek, 12.11. ob 14h: O neformalnem indeksu in projektu NEFIKS, piše Lucija G.
Sreda, 13.11. ob 14h: Prisluhnite poročilu s strokovnega srečanja na Univerzi v Mariboru. Vsebina se je dotikala vprašanja akreditacije in kvalitete visokošolskih programov in ustanov. Predavanje je vodil ugledni gost iz Madžarske Dr. Andras Rona – Tas, predsednik madžarskega akreditacijskega sistema in član predsedstva evropske mreže za zagotavljanje kakovosti v visokem izobraževanju ENQA. Piše Jasmina Z.
O problematiki obveznega praktičnega usposabljanja na Ekonomsko pravni fakulteti v Mariboru piše Lucija G.
Četrtek, 14.11. ob 14h: Gregor pripravlja komentar ob odstopu Dominika S. Černjaka s položaja direktora Urada RS za mladino.
ZA BRANJE PRISPEVKOV KLIKNITE PUŠČICO!
PONEDELJKOV INFORMATIVNI BLOK
Kar naprej smo vas dolžni obveščati o tem, kako pronica Natova propaganda v vse pore naše družbe. Tudi na naše področje, to je univerze in znanosti. Pod krinko znanstvenosti v naše medije kar naprej pronicajo članki o tem, kako je Nato »dober« v posameznih segmentih družbe. Nemara je res Nato tisti, ki lahko reši vse: gospodarsko krizo, mednarodno prepoznavnost, demokracijo, civilizacijo, humanitarnost, rešuje življenja, nazadnje pa pozdravi tudi kurja očesa.
Tako je bilo mogoče prejšni teden zaslediti v Delovi prilogi Znanost »strokovno reklamo« za vstop v Nato. Ker le-ta sodeluje pri reševanju in pomoči ob naravnih nesrečah. Kar je seveda pohvalno, pa vendar ga ni bilo mogoče videti pri reševanju humanitarnih katastrof tam, kjer so jih je sam povzročil. Ta članek nam hoče preko ovinka podati nevtralno mnenje o tem kako se Nato strokovno usposobljen za reševanje ob naravnih in drugih nesrečah. Ob tem pa se zamolči, da Nato nekatere od teh nesreč tudi povzroči.
Znanstveno raziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti (ZRC SAZU) je vnovič opozoril na problematiko financiranja svojega največjega inštituta - Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša. Direktor ZRC SAZU, Oto Luthar je sklical sestanek tudi zato, ker se je po sestanku z ministrico za šolstvo, znanost in šport ter ministrico za kulturo v nekaterih medijih pojavilo veliko zavajajočih in netočnih podatkov. Luthar meni, da je financiranje inštituta premajhno. Finančna pokritost Inštituta je namreč sedaj 50-odstotna, nejasno pa je tudi njegovo financiranje in delovanje po juniju 2003. Tako direktor Luthar kot predsednik SAZU Boštjan Žekš sta bila kritična tudi do programskega financiranja znanosti, ki je samo s seboj v protislovju in se je prav na primeru financiranja omenjenega inštituta pokazalo kot neprimerno.
Ministrice za šolstvo, znanost in šport Lucija Čok in državni sekretar na ministrstvu za informacijsko družbo Joszef Gyoerkoes sta se med 4. in 6. novembrom v Koebenhavnu udeležila konference Information Society Technologies 2002 (IST 2002). Konferenca, ki je eden največjih dogodkov v času danskega predsedstva Evropski uniji, poteka pod naslovom Partnerstvo za prihodnost. Srečanje je pomembno tudi za slovenske raziskovalne institucije, saj se dotika področja raziskovanja in razvoja tehnologij. Tudi na tak način želi Evropa zmanjšati zaostanke za nekaterimi drugimi deli sveta. Podatki kažejo, da je delež Evrope pri raziskovanju na tem področju 27 odstotkov, kar kaže, da močno zaostaja za ZDA.
Na študentskem področju poteka Mesec študentske sociale, ki ga organizira ŠOU in poteka s sloganom "Ali imajo vrednote še vrednost?". Izpostavljeni bodo predvsem projekti, ki se nanašajo na vrednote med študenti. Tako sta bili že izvedeni študentska krvodajalska akcija in študentski žur brez alkohola, v prihodnjih tednih pa bo predstavljeno še mednarodno priznano prostovoljno delo za mlade do 24. let, vegetarijanska prehrana, Klub študentskih družin, Društvo študentov invalidov in Legebitra, skupina za istospolno usmerjene mlade do 26. leta. Mesec študentske sociale se bo končal s tradicionalno akcijo ob dnevu boja proti aidsu, ki bo v sodelovanju s študentskimi klubi potekala v vseh večjih krajih.
Na temo meseca študentske sociale bomo tudi na Radiu Študent pripravili okroglo mizo in sicer 21. novembra ob osmih zvečer.
Sedaj pa nekaj za naše želodce. Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve je objavilo javni razpis za izvedbo študentske prehrane za leti 2003 in 2004 v 17 študijskih središčih in njihovi bližnji okolici. Kandidati za ponudnike študentske prehrane v Ljubljani, Mariboru, Brežicah, Celju, Kopru, Piranu, Portorožu, Kranju, Radovljici, na Bledu, v Novi Gorici in Novem mestu, Murski Soboti, na Ptuju, v Slovenj Gradcu, Velenju in v Domžalah morajo svoje ponudbe na ministrstvo za delo predložiti najkasneje do 25. novembra, izbor ponudnikov pa bo znan 23. decembra. Med kriteriji, ki so so upoštevani in ocenjeni omenimo oddaljenost lokala od visokošolskih oziroma višješolskih zavodov ter študentskih domov in dosedanje ugotovljene nepravilnostih pri ponudbi subvencionirane študentske prehrane. Želimo si uspešnega in slastnega izbora.
Prejšnji teden se tudi pri nas zvrstilo kar nekaj tiskovnih konferenc, na katerih so predstavljali projekti v zvezi z mladimi. V torek se je predstavil KanalMladih, spletni portal, ki obvešča, informira, izobražuje, zabava, podpira in povezuje mlade. Po besedah Mojce Ocvirk, ki skrbi za odnose z javnostmi, gre za nadgradnjo študentske arene, saj portal na enem mestu ves čas ponuja zbrane informacije, nasvete, ugodnosti in vse ostalo, kar zanima mlade. Predstavili so tudi mesec KanalaMladih, ki se je začel 15. oktobra in bo trajal še do 20. novembra.
Takoj po tiskovni konferenci KanalaMladih smo se udeležili predstavitve projekta NEFIKS. Na predstavitvi so spregovorili: Jože Gornik iz društva Mladinski Ceh, Dominik S. Černjak, zaenkrat še direktor Urada Republike Slovenije za Mladino ter direktorica Študentskega servisa, Barbara Bavec in Vid Zalar, sekretar za obštudijske dejavnosti na Študentski organizaciji Univerze v Ljubljani. Poudarili so, da projekt NEFIKS poskuša s spodbujanjem neformalnega izobraževanja dati moč mladim na področju, ki ga obvladajo. V ta namen so predstavili tudi tako imenovani neformalni indeks, ki je nastal po vzoru s Finske, kjer je tudi že zaživel. Ali se bo prijel tudi pri nas pa je pri ceni 1.500 tolarjev že drugo vprašanje.
Več o neformalnem indeksu pa jutri v oddaji Kaj pa Univerza?
V četrtek smo doživeli še predstavitev programa MLADINA. Gre za enega izmed treh programov Evropske unije na področju izobraževanja, usposabljanja in mladine. Z njegovo pomočjo je mogoče izpeljati razne projekte mladinskih izmenjav, Evropske prostovoljne službe ter mladinskih pobud in podpornih aktivnosti. Do sedaj je sredstva iz omenjenega programa MLADINA pridobilo 75 upravičencev iz Slovenije za 149 projektov. Na omenjeni predstavitvi so spregovorili o dveh projektih: o projektu mladinske izmenjave, pri kateri je s svojimi “hip-hoperji” sodeloval Mladinski center iz Velenja, pri čemer je zanimivo, da projekta ni financirala slovenska, temveč nemška Nacionalna agencija.
Svet Zveze študentskih klubov Slovenije (ŠKIS) in Svet študentskih organizacij lokalnih skupnosti sta na izredni seji potrdila novo študentsko ustavo. Ta naj bi predstavljala v mejnik v organiziranju študentov. Glavna namena nove ustave sta povečanje transparentnosti in nadzora nad porabo sredstev. Z novo ustavo pa se delno spreminja tudi način financiranja. S tem pa so po njihovem mnenju postali študentski klubi enakopraven partner v odnosu do obeh študentskih organizacij univerz.
Vroče je na Fakulteti za arhitekturo, kjer se spopadata za svoj prav mag. Peter Gabrijelčič, sedanji dekan ter dr. Fedja Košir, bivši dekan te iste fakultete. Košir je namreč poslal pismo Luciji Čok, da so na FA v višji letnik sprejeli študente neupravičeno, brez vseh opravljenih pogojev. To pa naj bi naredili samo zato, da bi od države dobili več sredstev. Pač po načelu več vpisanih študentov, več denarja. Sedanji dekan je na te očitke odgovoril, da je za težave kriv ravno prejšnji dekan, ki je podpisoval frekvence samo po opravljenem izpitu, kar je v nasprotju z vpisnimi pogoji te fakultete. Po sklepu rektorja Univerze v Ljubljani se študente lahko vpiše v 9.semester. Zoper sklep se je pritožil bivši dekan Košir, ki očita rektorju in dekanu, da s tem “ privilegirata slabše študente na račun boljših, ki svoje frekvence in ocene pridobe s poštenim delom”. Študentom je tudi napisal: "Če resnično mislite, da so se vas profesorji usmilili in vas zato spustili naprej, se motite. Resnica je drugačna: šlo je za denar, ki ga fakulteta potrebuje za svoje delovanje in ohranjanje delovnih mest.” Prof. Peter Gabrijelčič je očitke dr. Koširja zavrnil: "Vpisne težave je fakulteti nakopal Fedja Košir, ki je kot dekan najprej zmanjšal, nato pa celo ukinil vse pogoje za vpis v višji letnik in so tako lahko študentje brez enega izpita prestopali iz letnika v letnik. S tem je porušil ves sistem in povzročil, da smo se letos, ko smo znova uvedli pogoje, soočili z množico študentov, ki jim iz prejšnjih let manjka kopica pogojev.” Strasti so še zmerja vroče saj je na plan prišlo še veliko podatkov o dekanovanju Koširja.
Skupina profesorjev mariborske univerze pa je sklicala tiskovno konferenco na kateri so opozorili, da jim bo kratena pravica, da sodelujejo pri volitvah rektorja, ki jim jo daje zakon o visokem šolstvu, če bodo volitve rektorja Univerze v Mariboru potekale v skladu s statutom Univerze v Mariboru. Podpredsednik akademskega zbora mariborske univerze, Škerget, opozarja na neskladje med statutom univerze in določili zakona o visokem šolstvu, ko gre za volitve rektorja. V zakonu namreč piše, da rektorja izvolijo vsi visokošolski učitelji in znanstveni delavci, ki so na univerzi zaposleni s polnim delovnim časom, volilno pravico pa ima tudi predstavnik študentskega sveta članice univerze.
Po aktih univerze pa naj bi na volilne lističe izmed sedmih kandidatov za rektorja univerze uvrstili samo dva kandidata, ki bosta dobila največ glasov na tajnem glasovanju na akademskem zboru univerze. To naj ne bi bilo v skladu z zakonom o visokem šolstvu, ki akademskega zbora na univerzi sploh ne predvideva. Poleg tega precejšnen del akademskega zbora sploh nima zakonite pravice voliti rektorja, zato je nedopustno, da dela selekcijo med kandidati.
Današnjo selekcijo informacij pa sta vam pripravila Gregor in Lucija.
TOREK:O neformalnem indeksu in projektu NEFIKS
Vse bolj se zavedamo pomena neformalnega izobraževanja. Še posebej na hitro razvijajočih se področjih, ki jih počasi spreminjajoči se šolski in visokošolski sistem le s težavo dohajata. Res pa je, da je tovrstna znanja včasih zelo težko dokazati, saj se delodajalci v veliki meri zanašajo le na uradne dokumente o dokončani izobrazbi.
S torkovo predstavitvijo prvih rezultatov projekta NEFIKS je bil storjen korak naprej. Pri projektu sodelujeta Društvo Mladinski ceh ter Urad za Mladino Republike Slovenije.
Na predstavitvi v prostorih Informacijsko dokumentacijskega centra Sveta Evrope so spregovorili: Jože Gornik iz društva Mladinski Ceh, Dominik S. Černjak, zaenkrat še direktor Urada Republike Slovenije za Mladino ter direktorica Študentskega servisa, Barbara Bavec in Vid Zalar, sekretar za obštudijske dejavnosti na Študentski organizaciji Univerze v Ljubljani. Poudarili so, da projekt NEFIKS poskuša s spodbujanjem neformalnega izobraževanja dati moč mladim na področju, ki ga obvladajo. V ta namen so predstavili tudi tako imenovani neformalni indeks, ki je nastal po vzoru s Finske, kjer je tudi že zaživel. Ali se bo prijel tudi pri nas pa je pri ceni 1.500 tolarjev že drugo vprašanje.
Z Mihaelo Vodlan, sodelavko na omenjenem projektu, se je pogovarjala Lucija.
V katerem pogledu je projekt podoben finskemu? So kakšne posebnosti, ki jih je bilo potrebno upoštevati pri pripravi slovenske različice projekta?
Na Finskem je že obstajal takšen indeks, kamor so študentje in dijaki lahko vpisovali svoje aktivnosti po področjih, enako kot zdaj pri nas, tako da smo se zelo prilagajali temu finskemu projektu.
Pri projektu sta sodelovala Mladinski ceh in Urad RS za Mladino. V predstavitvi je bilo omenjeno, da na Uradu za mladino na začetku niso pokazali pretiranega navdušenja, vendar ste kmalu našli skupni jezik in začeli sodelovati.
Ideja je prišla iz Mladinskega ceha. Rafo Pinoza in Jože Gornik
sta idejo dobila na Finskem in jo začela razvijati. Društvo samo ni moglo izpeljati tako velikega projekta, zato so iskali partnerja in ga našli v Uradu za mladino.
Kaj bi pa lahko povedala o sodelovanje z Dominikom S. Černjakom, zaenkrat še direktorjem tega urada? Še v tem tednu bi ga naj namreč odstavili s tega položaja. Ali menite, da bi omenjeno dejstvo lahko kakorkoli ogrozilo nadaljevanje projekta?
Jaz direktno z njim nisem sodelovala. Menim, da on ni ključna oseba na uradu, da bi imela njegova odstavitev kakšno veliko vlogo. Je pač predstavnik urada, kot direktor, ni pa on direktno sodeloval pri projektu.
Je pa res, da ste predstavitev projekta, na kateri je sodeloval tudi Dominik S. Černjak, pripravili ravno v tednu pred volitvami (Černjak je namreč kandidiral za mestnega svetnika).
No, to je bilo čisto slučajno pred volitvami. Mi smo predvidevali, da se bo to zgodilo že veliko prej. Mislim, da je že dve leti od tega, ko smo predvidevali, da naj bi stvar izpeljali v nekaj mesecih. Zelo se je zavleklo tudi v tiskarni, v indeksu so različne barve, zaradi česar je bilo delo bolj zapleteno. Slučajno je indeks izšel pred kakšnima dvema tednoma in to ni bilo kakorkoli povezano z volitvami.
Za začetek ste izdali 3000 neformalnih indeksov. Ali je bil v tem tednu od tiskovne konference že kakšen odziv?
Indeksi so bili razposlani po vseh enotah Študentskega servisa Borštnikov trg, se pravi na vseh devetih enotah so že dosegljivi od prejšnjega tedna, od danes so dosegljivi tudi na ŠOLT-u, dobi pa se jih tudi tu, na Mladinskem cehu. Na teh mestih so zaenkrat dosegljivi. Povratnih informacij s študentskih servisov še nimamo, ravno danes bomo klicali po enotah, kakšen je odziv.
Del projekta je s tem zaključen, težji del naloge pa vas še čaka.
Prvi del je končan, toliko da je indeks dosegljiv. Potrudili se bomo, da bo dosegljiv še na več mestih, tisti ki so ga naročili pa so že obveščeni, da ga lahko prevzamejo.
Kako boste pa obvestili delodajalce, da ne bodo preveč "pisano gledali", ko jim bo nekdo pomolil NEFIKS v podpis ?
Poskušalo bomo preko Obrtne zbornice. Zaenkrat še nismo v tej fazi. Zaenkrat smo razposlali indekse, potem pa pride na vrsto dogovor (načrtujemo, da preko Obrtne zbornice) da bi prišli še do podjetij.
Prisluhnimo še nekaterim poudarkom udeležencev torkove predstavitve neformalnega indeksa.
Dominik S.Černjak je poudaril, da Urad za mladino že vrsto let podpira omenjeni projekt, predvsem zaradi dveh pomanjkljivosti, ki se pojavljata pri nas. Prva je ta, da na univerzi niso dovolj poudarjena praktična znanja, kot drugo pa je navedel, da visokošolski sistem kot tak ne pripravlja mladih za vstop na trg delovne sile.
Neformalni indeks bi tako v primeru, da bi se prijel, lahko uspešno zakrpal praznino , ki nastane, ko študent zapušča varno okolje, ki mu ga ponuja študentski status. NEFIKS na prvi pogled res spominja na tisti pravi indeks, ki ga dobimo na fakulteti. Na prvi strani se nahajajo podatki o lastnici oziroma lastniku, njegov naslov ter dokončana izobrazba, vsak NEFIKS pa ima tudi svojo zaporedno številko.
Sekretar za obštudijske dejavnosti na Študentski organizaciji Univerze v Ljubljani, Vid Zalar je pojasnil, da tudi ŠOU podpira omenjeni projekt, saj formalizira glavno dejavnost študentskih organizacij. ŠOU bo preko NEFIKSA lahko pokazal, kaj vse študenti delajo na ostalih področjih, ki so dosti širša kot si predstavljajo delodajalci. Čudi pa me dejstvo, zakaj tovrstnega projekta niso domislili ŠOU-vovci.
Vodja projekta, Jože Gornik , je poudaril, da projekt NEFIKS ni samo “indeks”. Projekt vključuje tudi raziskavo med mladimi o tem, katera dela opravljajo v času študija in na katerih področjih se ob študijsko izobražujejo. Na podlagi te raziskave so sistematizirali šest temeljnih področij pridobivanja znanj in sicer: pridobivanje znanj z aktivnim državljanstvom in odgovornim delom na projektih; z delom preko mladinskih in študentskih servisov ter s pogodbenim delom; v organiziranih oblikah izobraževanja; na taborih in s prostovoljnim delom ter pridobivanje izkušenj v tujini; šesto področje pa zajema vse ostalo, česar se ne da razporediti v katero izmed prej navedenih kategorij. Vsako področje je v NEFIKSU na začetku opredeljeno, sledijo pa strani, namenjene vpisovanju določenih izkušenj, podobno kot na fakulteti vpisujemo predavanja in izpite.
Nefiks je samo osnova, ki potrebuje nadgradnjo, pripravo informacijske baze, ki bo služila kot evidenca za primer, če se indeks izgubi, po drugi strani pa je namen baze tudi ta, da mladi dobijo izpis le tistih izobraževanj, ki jih želijo oziroma potrebujejo za določen namen.
Direktorica študentskega servisa Borštnikov trg, Barbara Bavec , je povedala, da študentski servis podpira projekt tako moralno kot finančno. Poudarila je pomen indeksa, v smislu, da bodo tako vsa dela, ki jih bodo študenti opravljali preko študentskega servisa lahko evidentirana. NEFIKS je opisala kot “vitalni dokument pri iskanju zaposlitve, ki naj bi zapolnil črno luknjo pri prehodu na trg delovne sile.”
Na predstavitvi NEFIKSA pa se je oglasil tudi Jože Hrastnik z Zavoda ŠOLT, nekoč imenovanega Študentska Organizacija Ljudske Tehnike. Poudaril je, da ideja izvira iz Finske, najhitreje razvijajoče se evropske države ter da se z obštudijskim izobraževanjem na ŠOLT-u ukvarjajo že štirideset let. Po njegovem mnenju naše gospodarstvo tovrstno, torej neformalno izobraževanje, ceni. Niso namreč redki primeri, da prihajajo bivši študenti po potrdila o uspešno opravljenih tečajih tudi po šestih, sedmih ali več letih.
Ideja neformalnega indeksa je vsekakor zanimiva, vprašanje pa je, ali se bo tudi prijela. Če bo celoten projekt zaživel tako, kot je načrtovan, bi lahko izpolnil poslanstvo, zaradi katerega je sploh nastal. To pa je seveda v veliki meri odvisno od snovalcev projekta in njihovega nadaljnega entuziazma, predvsem pa od tistih, ki jim je v prvi vrsti namenjen. Bomo videli, kaj prinese čas. Na Finskem je stvar zaživela v letu in pol.
Ampak kot smo slišali, ideja izhaja iz najhitreje razvijajoče se evropske države, pri nas pa mlini meljejo bolj počasi. Že samo za to, da je indeks ugledal luč sveta, so potrebovali cela tri leta.
(Lucija G.)
SREDA:
Pretekli teden, četrtega novembra, je v Miklošičevi dvorani na Univerzi v Mariboru, potekalo strokovno srečanje. Vsebina se je dotikala vprašanja akreditacije in kvalitete visokošolskih programov in ustanov. Predavanje je vodil ugledni gost iz Madžarske Dr. Andras Rona – Tas, predsednik madžarskega akreditacijskega sistema in član predsedstva evropske mreže za zagotavljanje kakovosti v visokem izobraževanju ENQA. Ker Dr. Andreas Rona – Tas prihaja iz Madžarske in je predsednik madžarskega akreditacijskega sistema, se je predavanje osredotočilo prav na madžarski visokošolski sistem. Gost je predstavil zgodovino, organiziranost in delo madžarske akreditacijske skupine.
Predavanja so se udeležili člani Nacionalne komisije za kvaliteto visokošolskega šolstva, visokošolski učitelji, študentje, strokovnjaki s področja zagotavljanja kvalitete visokega šolstva in predstavniki medijev. Predavanje je bilo zanimivo predvsem za člane slovenske komisije, ki so skozi predavanje spoznali potrebo po sodelovanju z Evropsko mrežo za zagotavljanje kakovosti v visokošolskem izobraževanju in prednostmi, ki jih omenjena mreža prinaša.
Res je, da je bila mreža ustanovljena šele pred nedavnim, vendar pa to ni zadosten razlog, da ne bi postala njena članica tudi Slovenija. Tega se zavedajo tudi člani Nacionalne komisije za kvaliteto visokega šolstva. Ugotavljanje in zagotavljanje kakovosti, ki je povezano s podeljevanjem akreditacij in certifikatov v visokem šolstvu znotraj Evropske unije, je po mnenju Dr. željka Kneza nujno, saj prav certifikati omogočajo verifikacijo diplom. Sistem verificiranja diplom pridobljenih v tujini, pa pri nas na žalost, še ni dokončno urejen. Odvisen je od posamezne fakultete. To pa vodi v zaprtost Slovenije in preprečuje mobilnost slovenskih študentov med različnimi visokošolskimi ustanovami.
V Sloveniji imamo Nacionalno komisijo za kvaliteto visokega šolstva. Ta je zadolžena za preverjanje kvaliteto dela in programov slovenske visokošolske mreže. V času svojega delovanja je komisija pripomogla k izboljšavi stanja, vendar pa bi bilo na tem področju potrebno storiti še kaj. V ospredje lahko postavimo eno izmed njenih pomanjkljivosti. To je njena notranja sestava. Člani komisije so izključno visokošolski učitelji. Omenjeno dejstvo pa je razlog, ki onemogoča njeno popolne nepristransko delovanje. Vendar to ni največji problem, s katerim se v Sloveniji soočamo.
Najbolj pereč problem je vsekakor nepriznavanje izobrazbe pridobljene v tujini. Dr. Andras Rona – Tas je občinstvu predstavil, kako so se te problematike lotili na Madžarskem. Ustanovili so tako imenovan HAC, akreditacijsko komisijo na nacionalni ravni. Njeno delo pa zaščitili z nadzorom mednarodne komisije. Tak sistem omogoča večjo objektivnost pri delu in reševanju problemov.
Leta 1989 se je politični sistem na Madžarskem drastično spremenil. To je privedlo do globalnih sprememb na vseh področjih. Med drugim se je prestrukturirala tudi šolska mreža. Nenadne spremembe so pustile posledice. Šolstvo je bilo prepuščeno prostemu trgu; saj država na spremembe ni bila pripravljena. Prizadeto je bilo predvsem visoko šolstvo in doktorski študij. Znižala se je kvaliteta dela profesorjev. Ti se niso odzivali na nov način dela in zahteve, ki jih je pred njih postavljala družba. Nujne so bile programske spremembe, ki bi zadostile hitrih tehnološkim, gospodarskim in družbenim spremembam. Kot je poudaril častni gost, je bila prav zaradi tega, ustanovitev komisije nujna.
Naloga HAC-a je nadzor nad kakovostjo pedagoškega in znanstvenega dela visokošolskih učiteljev, akreditacija fakultet in collegev. Prav tako potrjujejo nove programe, podpirajo tuje visoke šole, študij nostrificirajo, ukvarjajo se s študijem na daljavo ter nenazadnje tudi z dislociranimi študijskimi programi. Pod njihovim nadzorom so tudi doktorske študije. HAC doktorske programe potrjuje, vodi podatkovno bazo habilitacij in nosilcev naziva doktor znanosti.
Z mnenji in ugotovitvami komisija seznanja ministrstvo. Ta pretehta ugotovitve in se nato odloči za morebitne spremembe, predvsem glede uvajanja novih programov in novih, fleksibilnejših načinov študija. Namen komisije je, da bi se z nadzorom in podeljevanjem akreditacij dvignila kvaliteta študija, ki bi opremila študente z zadovoljivim znanjem in jim tako omogočila, da bi uspešno konkurirali na trgu delovne sile. Doslej je bil opravljen pregled kakovosti stotih univerz, 1674 študijskih programov. Akreditirali pa so 36 državnih in 5 cerkvenih univerz ter 7 zasebnih in 29 cerkvenih collegev. Komisija bi naj opravila pregled kakovosti vsakih osem let. Po pregledu pa se odločila katere fakultete in college bo akreditirala.
Sestava komisija je večplastna. V njej je trideset članov. Predstavnikov univerz je deset. Osem prihaja iz državnih, eden iz umetniške in prav tako eden iz cerkvene fakultete. Med člani so tudi predstavniki collegev in sicer, štirje iz državnih in eden iz privatnega collega. Petnajst članov prihaja iz akademij, raziskovalnih inštitutov in zbornic. Med nevoljenimi člani pa so predsednik komisije, predstavnik študentov, predsednik sveta za visoko šolstvo in raziskovanje ter predstavnik sveta za doktorske in habitacijske postopke. Rektorji in prorektorji ne morejo biti njeni člani, prav tako pa lahko minister sodeluje le oblikovanju vprašanj. To omogoča njeno neodvisnost in nepristranskost pri obravnavi pomembnih vprašanj in oblikovanju ustreznih rešitev.
Strokovnega posveta na Univerzi v Mariboru se je udeležila Jasmina, v Mariboru pa ostajamo tudi v nadaljevanju oddaje, ko boste lahko prisluhnili pogovoru o problematiki obveznega praktičnega usposabljanja na Ekonomsko poslovni fakulteti v Mariboru in tudi širše. Razpravo o omenjeni problematiki je prejšnji teden pripravil Klub za marketing na Ekonomsko poslovni fakulteti. S Sebastjanom Stjepanovićem, vodjo odnosov z javnostmi omenjenega kluba, se je pogovarjala Lucija.
Ekonomsko poslovna fakulteta v Mariboru nima izdelane ustrezne politike vodenja praktičnega usposabljanja. Zato so organizatorji razprave na svojo fakulteto povabili goste iz Fakultete za strojništvo v Mariboru, kjer imajo po njihovem mnenju to področje vzorno urejeno. Na Fakulteti za strojništvo imajo namreč polno zaposlenega koordinatorja praktičnega usposabljanja.
Sebastjan Stjepanović:
Ne gre za to da bi imeli premalo ur praktičnega usposabljanja, gre predvsem za to, da tiste ure, ki se že izvajajo, kot praktično usposabljanje, niso kakovostno izvedene. Torej EPF nima dovolj kadra, ki bi spremljal študente pri tem usposabljanju in nima dovolj kadra, ki bi širil to bazo podjetij, na katera se lahko študentje usmerijo,ko iščejo mesto za praktično usposabljanje.
Torej, to razpravo ste organizirali študenti, člani kluba za marketing. Mogoče še nekaj besed o tem klubu:
Klub za marketing se nahaja na EPF v Mariboru, je neprofitna organizacija, v kateri sodelujemo študenti, ki smo zainteresirani za takšno delo. Obstaja približno pet let, zadnji dve leti tudi aktivneje delujemo na področju aktivnejšega sodelovanja študentov na področjih, ki se tičejo njih samih, torej na projektu »Študentje diskutirajo«. Združujemo pač različne študente EPF, vključujemo se na različne projekte in nekako kompenziramo to luknjo, ki jo je zaznati na EPF, saj smo mi tisti, ki dejansko usmerjamo študente in jim nudimo nove priložnosti za delo na projektih, ki so ovrednotena s strani podjetij, ki so naši poslovni partnerji.
K sodelovanju na omenjeni razpravi ste povabili prodekana Fakultete za strojništvo v Mariboru, koordinatorja obveznih praks na Fakulteti za strojništvo, skratka več ljudi s fakultete za strojništvo, kjer imajo to področje očitno dosti bolje urejeno.
Fakulteta za strojništvo je lahko vzorčni primer za to kako se te stvari urejajo. Povabili smo jih prav zaradi tega in pa ker je bil dr. Flašker nekfanji republiški koordinator za urejanje obvezne prakse v Sloveniji. Seveda, Fakulteta za strojništvo je uspela pridobiti koordinatorja za obvezno prakso. Mi smo spraševali naše profdesorje na EPF ali obstaja ta možnost za EPF, vendar so nam odgovorili, da zaradi nekih določenih cenzusov v plačah, ki že presegajo nakakšno povprečje, določeno s strani države EPF nima pravice dobiti dodatnih sredstev, s katerimi bi lahko stalno zaposlila strokovnjaka, ki bi se ukvarjal izključno s tem področjem.
Iz tega sledi, da se sprakso ukvarjajo predstojniki posameznih kateder in vsak po svoje ureja to zadevo in ne obstaja osnovna politika, ki bi definirala vizijo praktičnega usposabljanja, da bi v končni fazi prišli na takšno raven kot jo zdaj zaznamo pri Fakulteti za strojništvo.
//////////////////////////////////////////////////////////////
MD /22 (2:38)
Vtoč: Doktor Dušan Radonjič...
Iztoč: ... v znanju, potem to res ni smiselno.
//////////////////////////////////////////////////////////////
//////////////////////////////////////////////////////////////
MD /24 (1:37)
Vtoč: V naši redakciji smo precej...
Iztoč:...študentje kot interesna skupina kaj dosegli.
//////////////////////////////////////////////////////////////
//////////////////////////////////////////////////////////////
MD /26 (1:27)
Vtoč: Še eno vprašanje se mi je zdaj...
Iztoč: ... celotnem slovenskem področju pod enim projektom.
/////////////////////////////////////////////////////////////
Študentje so po razpravi svoje ugotovitve strnili v naslednja izhodišča: Ekonomsko pravna fakulteta nujno potrebuje koordinatorja za izvajanje strokovne prakse, fakulteta mora sama poiskati ustrezne vire financiranja zanj, študentje potrebujejo več konkretnih informacij v zvezi z opravljanjem obveznega praktičnega usposabljanja, fakulteta mora načrtno izgraditi mrežo zainteresiranih podjetij in z njimi redno kontaktirati, potrebno bo zadovoljiti minimalnemu pogoju enega mentorja na fakulteti in enega mentorja v podjetju, ki bosta usklajevala in nadzirala potek samega praktičnega usposabljanja. Tako študentje kot gostje razprave so se strinjali z izjavo profesorja doktorja Dušana Radonjiča: »Mi smo tukaj zaradi študentov in ne obratno!«
Vsekakor razveseljiva izjava, toda to še ne pomeni, da morajo profesorji delati prostovoljno. V mislih imam predvsem primere, ko je na fakulteti oziroma na posamezni študijski smeri vpisanih premalo študentov in s tem ni izpolnjen kriterij za financiranje praktičnega dela izobraževanja. Bodisi prakse, bodisi eksperimentalnega dela v laboratorijih. Če naša država ni sposobna zagotoviti denarja za ta del izobraževanja, tako da morajo fakultete in študenti iskati dodatne vire izven univerze, potem je z našim visokošolskim sistemom nekaj hudo narobe. Ali pa je to le še en košček v mozaiku trenda vse bolj tržne naravnanosti študija? Živel kapitalizem!
Poročilo iz Maribora je spisala Jasmina Z., prispevek o problematiki obveznega praktičnega usposabljanja pa je pripravila Lucija G.
ČETRTEK: Komentar ob odstopu Dominika S. Černjaka z direktorskega stolčka Urada RS za mladino
Politična pravljica Dominika Save Černjaka se je za trenutek opotekla. Vendar verjamemo, da se bo politik novega kova znal postaviti na noge. Černjak je namreč odstopil z mesta direktorja Urada RS za mladino. Vendar japi ne bo ostal brez politične funkcije, saj bo, po do sedaj neuradnih podatkih, stranka SMS v ljubljanskem mestnem svetu dobila en sedež. Nosilec strankine kandidatne liste pa ni nihče drug kot naš ljubljeni Sava.
Na politični podij je Dominik Sava nastopil nepričakovano in z velikim uspehom. Leta 2000 je Stranka mladih Slovenije na volitvah v Državni zbor nepričakovano dobila 4 poslanske sedeže. Njihov glavni paradni konj je bil Černjak, ki je suvereno deloval na predvolilnih soočenjih in prepričal mnoge volilce, da je SMS stranka novih idej in jih je sposobna uresničiti. Njegov veliki met ni uspel popolnoma, saj on sam ni prišel v parlament. Je pa zato v dogovoru z LDS-om dobil mesto direktorja Urada za mladino.
Zgodba o Černjaku kot spretnem in podjetnem politiku se vleče že od njegovega delovanja v ŠOU-vu. Černjak je namreč ustanovil turistično agencijo Collegium, ki je v prvih letih ustvarjala promet predvsem tako, da je s pomočjo koncesij ŠOU organizirala turistične aranžmaje za študente. Koncesije in posel, pri katerem je bila udeležena tudi ŠOU s subvencijami iz študentskega denarja, naj bi Černjaku priskrbeli njegovi politični zavezniki v Študentskem parlamentu in Študentski vladi. Nadzorna komisija ljubljanske ŠOU naj bi mu za več let prepovedala delo v študentski organizaciji, ker ni vrnil za okoli šeststo tisoč tolarjev dolga. Černjak je namreč leta 1995 skupino študentov kot vodja projekta in vodič popeljal na tritedensko potovanje v Grčijo. Pred odhodom je dobil v roke denar, ne da bi podpisal pogodbo, kot zahtevajo pravila ŠOU. Černjak trdi, da pogodbe zaradi pomanjkanja časa ni bilo mogoče sestaviti, projekt pa naj bi mu ustno odobril takratni direktor ŠOU-a. Danes pa se nepravilnosti v stilu študentske politike dogajajo tudi na Uradu za mladino. Revizija na Uradu za mladino je potrdila navedbe posebne komisije šolskega ministrstva o "določenih nepravilnostih" pri javnem razpisu UM za sofinanciranje dejavnosti mladinskih bonitetnih kartic Hostelling International v letu 2002. Popotniško združenje Slovenije je namreč letos od Urada za mladino v okviru razpisa za sofinanciranje dejavnosti mladinskih bonitetnih kartic, s katerimi imajo mladi popuste v mladinskih hotelih, dobilo 2,5 milijona tolarjev, nato pa je pogodbo o izdajanju teh kartic podpisalo tudi s turistično agencijo Collegium, katere lastnik je Černjak. Popotniško združenje Slovenije seveda vodi njegov strankarski kolega. Med drugim je bila sporna tudi njegova službena pot kot direktorja Urada RS za mladino v ZDA. V zvezi s tem so Černjakovo delo na položaju direktorja UM so na skupni novinarski konferenci ostro kritizirali predstavniki podmladkov petih parlamentarnih strank - Mladih liberalnih demokratov, Socialdemokratske mladine, Mlade Slovenije, Mladega foruma ZLSD in Nove generacije SLS. Černjak tudi očitke podmladkov vmešča v predvolilni čas. Paradoksalno je, da so se stranke, ki so si tako daleč narazen našle skupnega nasprotnika, Dominika S. Černjaka.
Zanimivo je, da se Černjak ves čas zagovarja enako. Tako kot pred volitvami leta 2000, ko se je pogrevalo njegovo delovanje na ŠOU-u, se Černjak sprašuje: komu je napoti Stranka mladih Slovenije ozirmoa Dominik S.Černjak? Černjak tudi te obtožbe na njegov račun dojemaja predvsem v luči bližajočih se lokalnih volitev, na katerih po strankinih podatkih SMS "kaže več kot dobro", saj pričakujejo več kot 50-odstotno povečanje rezultata z državnozborskih volitev.
Da je obstajala in obstaja močna povezava med ŠOU-vom in SMS je velikov indicev. Na to je kazalo že banalno dejstvo, da na volitvah leta 2000 na listi SMS kandidiral tudi direktor Študentske organizacije Univerze v Ljubljani. Če je v Statutu ŠOU-a, ŠOU opredeljena kot stanovska in politično neodvisna oz. strankarsko nevezana organizacija, bi to potemtakem veljalo to tudi za direktorja.
Na vse pogostejše klice po Černjakovem odstopu se je odzvala ministrica Čokova. Na njeno pobudo so generalni sekretarji koalicijskih strank sprejeli predlog za razrešitev direktorja Urada RS za mladino (UM) Dominika Černjaka. Predlog naj bi obravnavala vladna kadrovska komisija, ministrski zbor pa naj bi o Černjakovi razrešitvi predvidoma odločal v danes. Vendar do tega ni prišlo, saj se je Černjak včeraj odločil, da odstopi. Na tiskovni konferenci je povedal, da njegov odstop ni dokaz priznanja odgovornosti za nedavne nepravilnosti v UM. Odstopil je v korist normalnega in nemotenega dela v uradu, ki po njegovem mnenju ne sme postati prostor obračunavanja med posameznimi politični opcijami, ampak se mora zavzemati za skupno dobrobit mladih. Po njegovih besedah je bil urad v času pred volitvami tarča velikih političnih pritiskov, ki so stranko mladih prisilili, da sprejme nekatere ukrepe, v katere je vključen tudi njegov odstop z mesta predsednika urada. Ti ukrepi so bili po njegovem prepričanju uvedeni v korist mladih, saj se bo le tako urad lahko ukvarjal z vprašanji in problemi, ki se tičejo mladih, ne glede katero politično stran zagovarjajo.
Černjak se vsa leta zagovarja s floskulo, da je njemu najpomembnejša mladinska problematika in da dela zgolj v dobro mladih. V njegovih odzivih na kritike pa odgovarja s splošnimi floskulami, nikoli se ne spusti v podrobnosti in zavrne obtožbe s konkretnimi navedbami. To njegovo držo nekateri upravičeno poimenujejo Černovšek.
Danes se Černjak, še vedno kot direktor Urada za mladino, mudi na Debelem Rtiču, kjer poteka nacionalna konferenca Rdečega križa Slovenije.
Gospodu Černjaku se torej ni potrebno bati za njegovo kariero. Njegova kariera gre naprej. Poleg uspešnega politika je še vedno uspešen poslovnež. O njem bomo gotovo še veliko slišali.
Življenjepis svetovnega popotnika, uspešnega politika ter plodnega podjetnika je pod drobnogled vzel Gregor.
Komentarji
komentiraj >>