Sreda, 12. 4. 2006
BIGor
Domino Records je izvrsten primerek založbe, ki gradi založniško politiko na eklekticizmu našega časa. Hitro je reagirala na dogajanje na britanski sceni in tudi širše ter se odzvala na novo generacijo skupin, ki se je uprla tekočemu traku popstars ter še predhodnemu tiskanju fantovskih in dekliških skupin. Eno novejših, mlajših imen pod njenim okriljem je tudi v Londonu deljuči trio Test Icicles, ki je že po dveh letih delovanja izdal prvenec in se z njim dobro zarinil v dogajanje na Otoku. Dva devetnajstletnika in en petindvajsetletnik so eno nevarnejših imen izpod okrilja današnjega Domina. Prinašajo nam napeto in ostro glasbo, s katero bi jih brez težav poistovetili z britanskim odgovorom na ameriške Blood Brothers, recimo. Podobno kot oni nastopajo s kričečimi in krulečimi vokali, visoko žagajočimi kitarami polnimi razdivjanega hrupa, močnim in žuljastim ritmom, ki razbija, a zaide tudi na plesni podij z ostrino kanadskega dueta Death From Above 1979. V izraznosti Test Icicles se očitno pozna ulična izkušnja neo-rockovskega in neo-postpunkovskega preporoda na Otoku zadnjih let (v celoti) ...
* Roko na srce! Zloglasni britanski glasbeni tednik NME je med najodgovornejšimi za neo-rockovsko in neo-postpunkovsko poplavo ter za popularizacijo nove generacije skupin. Kot trendseterski časopis, ki vsak teden znova išče in opozarja na naslednje veliko ime, ni odprl vrat le uspešnim zgodbam popularnosti, ampak je s komercialnimi potenciali omogočil tudi prodor skupinam, ki morda prej sodijo v underground kot pa na naslovnice časopisov. Navkljub krizi v glasbeni industriji je zaznati neverjeten porast novih glasbenih imen najrazličnejših smeri in struj ter pojavljanje novih založb. Nekatere so potrebovala leta, da so s pronicljivo založniško politiko le privlekla večjo pozornost. Z zmago škotskih Franz Ferdinand je angleška založba Domino dosegla komercialen skok, ki ga mulci iz Artic Monkeys podvojujejo. Ob obeh je še veliko prostora pri Dominu. Ne pozabimo na Kills, Sons & Daughters, Bonnieja 'Princa' Billya, Folk Implosion, Clinic in še koga, ki delajo katalog te založbe bogat in raznovrsten. Domino Records je izvrsten primerek založbe, ki gradi založniško politiko na eklekticizmu našega časa. Hitro je reagirala na dogajanje na britanski sceni in tudi širše ter se odzvala na novo generacijo skupin, ki se je uprla tekočemu traku popstars ter še predhodnemu tiskanju fantovskih in dekliških skupin. Eno novejših, mlajših imen pod njenim okriljem je tudi v Londonu deljuči trio Test Icicles, ki je že po dveh letih delovanja izdal prvenec in se z njim dobro zarinil v dogajanje na Otoku.
Dva devetnajstletnika in en petindvajsetletnik so eno nevarnejših imen izpod okrilja današnjega Domina. Prinašajo nam napeto in ostro glasbo, s katero bi jih brez težav poistovetili z britanskim odgovorom na ameriške Blood Brothers, recimo. Podobno kot oni nastopajo s kričečimi in krulečimi vokali, visoko žagajočimi kitarami polnimi razdivjanega hrupa, močnim in žuljastim ritmom, ki razbija, a zaide tudi na plesni podij z ostrino kanadskega dueta Death From Above 1979. V izraznosti Test Icicles se očitno pozna ulična izkušnja neo-rockovskega in neo-postpunkovskega preporoda na Otoku zadnjih let. Četudi jih zanese k šabloniziranju novega brit-popa in tudi k že počasi izrabljenim post-rockovskim obrazcem, se na srečo izognejo zaslepljenosti in iščejo vedno nove izhode. Sposodijo si jih v hip hopu, nu metalu, elektru, emo-coru, darku, industrijskemu in gotic rocku ter heavy metalu. Predelujejo jih v formo, ki je nabita in krvava, čeprav flirta s sredinskim alter-okusom britanskega otoka, vedno znova naredijo presenetljiv rez in se mu prav tako hitro izmaknejo kot so se mu prikradli. Že prav samomorilsko se na trenutke približajo britanskemu bendu lanskega leta, Bloc Party, a se tudi tej primerjavi srečno izognejo.
Zakaj bi sploh morali primerjati nove skupine, v našem primeru Test Icicles, z njihovimi popularnimi sodobniki? Test Icicles so vrstniki Bloc Party, nekatere biografije so si celo podobne, pripovedujejo podobne zgodbe o vsakdanu angažiranih in apatičnih Britancev. Opravka imamo s skupino, ki je del današnje britanske neo-rockovske generacije. Ob odraščanju pred MTV-jem se je srečevala s paralelno, televiziji in satelitom nepripadajočo glasbeno sceno, hkrati ni pozabila in preslišala na zgodovinskega materiala. Eklekticizem je bil pod takšnim pritiskom neizbežen, zato jim ga ne gre očitati. Dobršen del skladb na njihovem prvencu je trdo zgrajen, ima dramatične in tudi patetične vložke, je z dvoglasnim petjem že prav grotesken, a vedno uglašen kot smo se tega navduševali pri nespodobno pozabljenih Kepone. Podobno kot omenjeni ameriški trio, se tudi Test Icicles gibljejo po nevarnih robovih in predstavljajo obetavno nadaljevanje noise-rockovske struje 80-ih in 90-ih let. Ostrina in naježenost sta rdeča nit Test Icicles, ki se vleče skozi celoten album For Screening Puroposes Only s trinajstimi skladbami.
pripravil BIGor
Komentarji
komentiraj >> Re: Sreda, 12. 4. ´06 ob 19.00 (ponovitev 19. 4. ´06 ob 10.00) TEST ICICLES - For Scr
Gregor [13/11/2008]
Po mojem menju najbolši album vseh časov. Škoda da so razpadl
odgovori >>