... Belgijski senat za pravico istospolnih parov do posvojitve ... ... ponovno prepucavanje Izraela in Hamasa ...
... kriza v Darfurju se ponovno poglablja ...
... v Nepalu še vedno vroče ...
OFF NAPOVEDNIK
Policija na Floridi je prijela 76-letnega moškega, ki je hodil od vrat do vrat in ženskam ponujal brezplačne preglede prsi.
Zdravniškega veselja je bilo konec, ko se je neki ženski sprva zazdelo sumljivo to, da zdravnik od nje zahteva, da se popolnoma sleče, dvom o njegovi strokovnosti pa se je še povečal, ko pri "strokovnem" pregledu genitalij sploh ni uporabil gumijastih rokavic. Prevarana pacientka je poklicala urad krajevnega šerifa, kar je "zdravnik" očitno slišal, saj je kmalu izginil neznano kam. Toda varuhi reda in miru so opravili delo, kot je treba, in prevaranta kmalu našli pri naslednji stranki v okrožju Lauderdale Lakes.
Kot so dejali policisti, je sivolasi Philip Winikoff, ki je nosil črno torbo in trdil, da zastopa tamkajšnjo bolnišnico, resnično dajal vtis zaupanja vrednega zdravnika.
"Ženskam se je predstavil kot lokalni strokovnjak, hkrati pa ponujal še brezplačne zdravniške storitve, pri tem pa je bil očitno kar uspešen," je povedal Hugh Graf iz šerifovega urada. Po Grafovih besedah Winikoff sploh ni zdravnik. Svoj čas je namreč delal kot testni voznik za nekega prodajalca avtomobilov.
Žrtvi nevestnega zdravnika sta najmanj dve, policija pa še zbira prijave morebitnih drugih naivnih pacientk.
Poslušate prsati OFF program Radia Študent!
OFF PROGRAM
Belgijski senat je le z enim glasom razlike podprl zakon, ki istospolnim parom dovoljuje posvojitev otrok. Z zakonom bodo imeli istospolni pari ne glede na to, ali prihajajo iz Belgije ali tujine, na področju posvojitev enake pravice kot heteroseksualni pari. Spodnji dom parlamenta je zakon potrdil že decembra lani. Tudi takrat je bil izid glasovanja tesen. Zakon je podprlo 77 poslancev, 62 jih je bilo proti, sedem poslancev pa se je glasovanja vzdržalo. S sprejemom zakona je postala Belgija po Španiji, Nizozemski in Švedski četrta članica Evropske unije, v katerih imajo homoseksualni pari enake pravice pri posvojitvah kot drugi.
Niti osnovnih človekovih pravic pa nimajo zagotovljenih ljudje v sudanski pokrajini Darfur. Koordinator za nujno pomoč Združenih narodov Jan Egeland je tako svet pozval k pritiskom na Sudan zaradi onemogočanja dostave pomoči. Na za javnost zaprti seji Varnostnega sveta je Egeland opozoril na poglabljanje krize, medtem ko agencijam Združenih narodov preprečujejo in omejujejo dostavo hrane za 650.000 lačnih beguncev. Varnostne razmere so se po besedah Egelanda v zadnjem času še poslabšale, nasilje pa bi lahko v nekaj tednih povzročilo propad vseh humanitarnih operacij.
Človekoljubni delavci se pritožujejo tudi nad tujimi diplomati v Kartumu, katerih podpora pomoči in pritiski na oblast so vse manjši bolj medli. Obnašanje diplomatov je po njihovem mnenju slabše kot leta 2004, ko so prav diplomatski pritiski prinesli uspeh človekoljubne operacije.
Obnašanje Izraelcev do Palestincev je praktično enako že od ustanovitve države leta 1948. Tako je upokojeni vodja Mosada Dani Jatom dejal, da bi lahko celotna palestinska vlada postala legitimna tarča napadov. Jatom se je razkuril, ker je bil Džamal Abu Samhadan, ki je na izraelskem seznamu najbolj iskanih ljudi, imenovan za vodjo novih posebnih palestinskih varnostnih sil.
Rokavico je takoj nazaj vrgel tudi Hamas. Vodja političnega odbora Kaled Mešal je namreč dejal, da je Hamas pripravljen živeti v miru z Izraelom, če se bo judovska država umaknila z ozemelj, ki jih je zasedla leta 1967, in iz vzhodnega Jeruzalema. Ob tem je še ocenil, da bi bilo bolje, če bi mednarodna skupnost ustavila izraelsko agresijo, kot da kaznuje palestinski narod, ki je na svobodnih volitvah izvolil predstavnike Hamasa.
Agresijo v Nepalu brez težav zganja kralj Gyanendra. Tako so že drugi dan zapored razglasili policijsko uro v prestolnici Katmandu. Kljub policijski uri in ukazom varnostnim silam, da lahko streljajo na protestnike, se je včeraj protestov udeležilo več deset tisoč ljudi. Tudi danes so opozicijske stranke pozvale k protestom proti kralju, ki naj bi popoldan po lokalnem času imel televizijski nagovor. Po napovedih opazovalcev, naj bi Gyanendra v nagovoru napovedal koncesije političnim strankam, da bi tako umirili že več kot dva tedna trajajočo krizo v državi.
Krizni trenutek je na obisku pri Bushu mlajšemu doživel kitajski predsednik Hu Džintau. Privrženka na Kitajskem prepovedanega spiritualističnega gibanja Falungung je med njegovim govorom začela kričati z odra za novinarje. S prizorišča so jo po minuti kričanja odstranili ameriški varnostniki. Neki ameriški uradnik je dejal, da je kitajska delegacija verjetno užaljena zaradi incidenta. Po njegovem mnenju pa se pripadniki trde linije znotraj delegacije nedvomno sprašujejo, zakaj so varnostniki potrebovali tako dolgo, da so protestnico odstranili. Bush je obžaloval dogodek in se Huju tudi opravičil. Protestnici je na sprejem za Huja uspelo priti kot poročevalki, oblasti pa so jo za njeno dejanje že ovadile. Pred Belo hišo se je med Hujevim obiskom sicer zbralo več protestnikov, med katerimi so bili privrženci Falungunga, podporniki Tibeta in zagovorniki neodvisnosti Tajvana.
Pri kitajskih sosedih Korejcih so se znova spravili za pogajalsko mizo. V Pjongjangu se bodo začeli štiridnevni pogovori med visokimi predstavniki Severne in Južne Koreje o severnokorejskem jedrskem programu. Seul bo poskušal na pogovorih Pjongjang prepričati, naj se odpove svojemu jedrskemu programu, kakor napovedujejo na južnokorejskem ministrstvu za združitev. Predstavnik omenjenega ministrstva, ki bo sodeloval na pogajanjih v Pjongjangu, ni razkril drugih podrobnosti o vsebini srečanja, je pa povedal, da je cilj pogovorov "institucionalizacija miru in sodelovanja s Severom".
Končujemo doma. Kot prispevek k dnevu zemlje predstavniki območnih enot Zavoda za gozdove in Zavoda Republike Slovenije za varstvo narave iz Novega mesta izvajajo sanacijo naravne vrednote Skubetove bele murve v Adlešičih. Murvo je lani močno poškodoval vihar, s sanacijskimi ukrepi pa želijo murvo ohraniti ter hkrati vzpodbuditi ozaveščenost ohranjanja starih dreves in njihovo pričevalnost. Skubetova bela murva v Adlešičih v Beli krajini je ena od naravnih vrednot, ki si je status zaslužila kot redko hišno sadno drevo z obsegom debla kar 250 centimetrov. Do nedavnega je imela bogato krošnjo, lanski vihar pa jo je razčesnil in zato ji preti nevarnost podrtja. Zaradi nesimetrične krošnje pa je ogrožena tudi njena statičnost.
Komentarji
komentiraj >>