Dycki (1962) je poljski pesnik z več knjigami (Žalostinka in druge pesmi; Beležnica s poti; Mladenič vzornih navad; Liber mortuorum; Vodnik za brezdomce, ne glede na mesto prebivanja; Prispevek k teoriji neobstoja), esejist in prozaik (piše spominsko prozo in feljtone). Je predstavnik novejše poljske poezije in domači kritiki ga imajo radi (več na naslednji strani). Letos je bil gost Trnovskih tercetov. Njegove pesmi so vključene v antologijo novejše poljske poezije Akslop, Poljska nazaj, ki je izšla pri Šerpi (Ljubljana, 2005); Center za slovensko književnost pa je prav tako lani v zbirki Aleph založil pesniško knjigo v prevodu Primoža Čučnika - Kamen poln hranila. Na zavihu knjige Kamen poln hranila piše: "Med pesniki generacije devetdesetih, torej zadnjega desetletja prejšnjega stoletja, ima prav Dycki verjetno največji kritiški odmev. Krakovska revija ha.art je že leta 2001 izdala posebno izdajo 'Eugeniusz Tkaczyszyn - Dycki in kritiki', kjer so zbrani odzivi na njegovo delo."
Poljski pesnik Adam Wiedenann ugotavlja, da je Dycki v pesmih kljubovalen.
Presodite. Vabljeni deset pred osmo!
Ponovitev oddaje je v nedeljo, 30. 4., ob 24. uri.
Rimo pripravlja Petra Koršič.
Komentarji
komentiraj >>