Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
Četrtek, 27. 4. ´06 ob 19.00 (ponovitev 4. 5. ´06 ob 10.00) ISLANDS: Return To The Sea (Equator, 2006) (2906 bralcev)
Četrtek, 27. 4. 2006
primozv



Islands: Return To The Sea

Da je Montreal pravo vrelišče sodobnega rockovskega izraza, smo se v zadnjih letih že navadili. Skupine kot so The Arcade Fire, Bell Orchestre, Wolf Parade ter The Unicorns, če omenim samo nekaj najbolj prepoznavnih, so Montreal začrtali na svetovni glasbeni zemljevid. Prav The Unicorns so leta 2003 z odličnim albumom Who Will Cut Our Hair When We're Gone? postavili nov mejnik na naprednejšem pop prizorišču. To pa je bilo tudi praktično vse, kar smo lahko slišali od te skupine. Po celoletni turneji, so The Unicorns zaradi različnih pogledov na to, kako naj skupina deluje v bodoče, na žalost razpadli. Skupina, ki sta jo ustanovila »Nick "Neil" Diamonds« ter »Alden Ginger«, se s prihodom bobnarja »J'aime-ja Tambeur-ja« kasneje nadgradila v trio ter končala kot kvartet, je dobila svojega naslednika. Lansko leto sta namreč »Nick "Neil" Diamonds« ter »J'aime Tambeur« začela ustvarjati pod imenom Islands. Še kot duet, sta Islands pri snemanju plošče Return to the Sea izdatno sodelovala z gostujočimi glasbeniki, nekaj izmed njih, pa se je celo pridružilo skupini, ki trenutno šteje že osem članov. (v celoti) ...
* Da je Montreal pravo vrelišče sodobnega rockovskega izraza, smo se v zadnjih letih že navadili. Skupine kot so The Arcade Fire, Bell Orchestre, Wolf Parade ter The Unicorns, če omenim samo nekaj najbolj prepoznavnih, so Montreal začrtali na svetovni glasbeni zemljevid. Prav The Unicorns so leta 2003 z odličnim albumom Who Will Cut Our Hair When We're Gone? postavili nov mejnik na naprednejšem pop prizorišču. To pa je bilo tudi praktično vse, kar smo lahko slišali od te skupine. Po celoletni turneji, so The Unicorns zaradi različnih pogledov na to, kako naj skupina deluje v bodoče, na žalost razpadli.

Skupina, ki sta jo ustanovila »Nick "Neil" Diamonds« ter »Alden Ginger«, se s prihodom bobnarja »J'aime-ja Tambeur-ja« kasneje nadgradila v trio ter končala kot kvartet, je dobila svojega naslednika. Lansko leto sta namreč »Nick "Neil" Diamonds« ter »J'aime Tambeur« začela ustvarjati pod imenom Islands. Še kot duet, sta Islands pri snemanju plošče Return to the Sea izdatno sodelovala z gostujočimi glasbeniki, nekaj izmed njih, pa se je celo pridružilo skupini, ki trenutno šteje že osem članov.

Ob takšnih preobrazbah smo vajeni, da želijo glasbeniki presekati vsako povezavo s preteklim ustvarjanjem in se s tem izogniti nehvaležnim primerjavam. Ko pa govorimo o Islands, o kakšen ostrem rezu s preteklostjo ne moremo govoriti, saj sta »Nick "Neil" Diamonds« ter »J'aime Tambeur«, hočeš nočeš podedovala veliko pozornosti, namenjene prezgodaj umrlim The Unicorns.

O posmrtnem življenju samorogov, bi težko rekli kaj specifičnega, se pa zagotovo ne vračajo v morje. Vsaj po plošči Return to the Sea sodeč. Sicer se Islands še vedno poslužujejo humorja kot najprimernejšega sredstva za obravnavo najbolj tragičnih tem, med katerimi osrednje mesto zavzema minljivost človeškega življenja. Toda grenko-sladka simfonija je to pot vse preveč zaznamovana s temačnejšo zvočno paleto. Igrivih zvokov flavt, privlačnih melodij sintetizatorjev zvoka, ki so poslušalcu še dolgo odzvanjale v ušesih ter razigranih vokalnih duelov Nicka ter Aldena, ni več. Morda zato, ker so Islands, kot pravijo sami, odrasli ter postali bolj zreli? Na žalost se lahko s tem zgolj strinjam. Ostala so bizarna besedila, razgibana struktura skladb ter nepogrešljiv občutek za mešanje množice zvokov, ki prihajajo iz zakladnice popularne glasbe.

Return to the Sea predstavlja korak vstran od glasbenega izraza The Unicorns. Ker je glasba večdimenzionalna ni moč reči, če je to korak naprej ali nazaj. Je pa ta korak zagotovo usmerjen stran od eksotičnega raziskovanja izrazov znotraj nečesa, kar bi še najlažje poimenovali pop. Islands namreč zvenijo vse preveč podobno kateri izmed že omenjenih montrealskih skupin. Najbrž so pri snemanju plošče glasbeniki iz teh skupin pustili preveč prepoznaven pečat.

Za konec še nasvet za vse, ki ste se in se še navdušujete nad glasbo skupine The Unicorns. Najbolje je pozabiti na kakršno koli utopijo o Islands kot nadaljevanju The Unicorns. To namreč omogoča jasnejši vpogled v to kar ta glasba daje, namesto da bi se obremenjevali s tem, česa ta glasba nima. Najbrž bi bilo tudi moje in vaše dojemanje glasbe drugačno, če nihče od nas ne bi vedel ničesar o predzgodovini skupine Islands. A kar je, pač je in edina možnost, ki preostane, je čim bolj neobremenjeno prisluhniti plošči, ki si to vsekakor zasluži.

pripravil Primož Vozelj


Komentarji
komentiraj >>