Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
konstruktiven Off (3356 bralcev)
Sreda, 26. 4. 2006
Urh



konstruktivnost
... ob petih popoldne se bo zgodil antirasistični protest na Kongresnem trgu ...

... prvi videoposnetek Zarkavija je vznemiril iraške
politike ...

... po mnenju tajskega kralja so bile predčasne volitve na tajskem nedemokratične ...

... Abas v Oslu poziva k izboljšanju palestinsko-izraelskih odnosov ...

NAPOVEDNIK

Redna vojska je pri nas že preteklost, medtem ko je na Kitajskem še vedno realnost. Vendar imajo, kot kaže, težave z disciplino, oziroma jih moti vsaka malenkost, kot se za vojsko tudi spodobi. Tako bo po novem kitajska vojska uradno napovedala boj proti smrčanju, kajti to moti življenje skupnosti, še posebej ponoči, ko le-ta nabira moči za nove podvige.
Smrčanje pa ne bo edino, ki bo odslej prepovedano. Na seznamu pravilnika, po katerem lahko človeka rekrutirajo, so prepovedane tudi tetovaže, poostrili pa bodo med drugim testiranje urina, da ugotovijo morebitno prisotnost drog v telesu potencialnega rekruta. Seveda gre vse to pripisati dobrim namenom, ki bodo skušali vojsko narediti bolj moralno.
Vendar bo to prej voda na mlin tistim, ki si roka vojske ne želijo odslužiti, saj jim ne bo treba veliko narediti, da ne bodo sprejeti. Dim trave, tetovaža na hitro ali pa simulirano smrčanje ponoči bo rekrute izključilo iz vojske. Če bi pri nas, ko je še obstajala redna vojska, uvedli takšna pravila, bi verjetno kasarne samevale, nostalgični častniki pa bi godrnjali o današnji mladini, kako je nedisciplinirana in nima nobenih konstruktivnih ciljev.

PROGRAM

Kitajska, Rusija in še štiri srednjeazijske države – Kazahstan, Kirgizistan, Tadžikistan in Uzbekistan - bodo organizirale vojaške vaje, ki naj bi izboljšale njihovo pripravljenost za boj proti terorizmu. Omenjene države so tudi članice Šanghajskega pakta. Scenarij vaj bo izgledal tako, da bodo simulirali oborožen napad na eno izmed članic, druge ji bodo pa priskočile na pomoč. Torej, v tej simulaciji bodo druge članice hkrati napadale in pomagale napadeni državi. Kaj to pomeni za stres napadenih in nič krivih prebivalcev, si lahko predstavljate.

Po odobritvi Varnostnega sveta Združenih narodov bo v Demokratično republiko Kongo odpotovalo več tisoč vojakov iz Evropske unije. Vojaki bodo v tej državi, kjer že več desetletij vlada nasilje tudi zaradi geostrateških interesov velesil po nadzoru nad surovinami, nadzirali volitve, ki bodo prve v 45-letni neodvisnosti DR Konga. Ena od primarnih nalog misije bo med drugim učinkovita evakuacija evropskih opazovalcev ob morebitnem novem izbruhu vsesplošnega nasilja. Mir bosta zagotavljala tudi dva slovenska vojaka, tako je pač sklenila naša vlada.

Prvi videoposnetek govora vodje mreže Al kaide v Iraku Abuja Musaba al Zarkavija je vznemiril tamkajšnje politike. Zarkavi je označil parlament za ameriško marioneto in zastrupljeni meč v srcu muslimanskega srca ter napovedal nove napade. Američani so sporočili, da so v lovu za uporniki v Iraku ubili dvanajst le-teh, in sicer v kraju 'al Jusufija', ki leži južno od Bagdada in velja za del tako imenovanega sunitskega trikotnika smrti.

Američane poleg iraških upornikov vedno bolj skrbijo uslužbenci v njihovih pristaniščih, ki so jih pred kratkim prevzela podjetja iz Združenih arabskih emiratov, minister za domovinsko varnost Michael Chertoff pa je napovedal, da bodo preverili vseh 400.000 zaposlenih v teh pristaniščih in poiskali morebitne 'upornike'. S tem hočejo povrniti zaupanje ljudi, ki nad soglasjem Georga Busha k prodaji pristanišč arabskim koorporacijam niso bili pretirano navdušeni.

Spor med uporniškimi Tamilskimi tigri in Šrilanško vlado se kljub sporazumu o prekinitvi ognja nadaljuje. Po torkovem samomorilskem napadu tigrov v šrilanški prestolnici Kolombo je vladna vojska v povračilnem napadu na oporišča upornikov ubila dvanajst ljudi. Nasilje se še stopnjuje, saj je v zadnjih dveh dneh izgubilo življenje vsaj osemdeset ljudi. Za večino ubojev tamilski tigri obtožujejo vojsko Šrilanke.
Uporno je nastopila tudi opozicija na Tajskih predčasnih volitvah, ki so potekale drugega aprila. Volitve je opozicija namreč bojkotirala, tako da je bil lahko ponovno izvoljen samo predstavnik vlade. Ker pa kar v trinajstih okrožjih ni bil izvoljen poslanec, saj na volišča ni prišlo potrebnih dvajset odstotkov volilnih upravičencev, bo vrhovno sodišče presojalo o veljavnosti te farse. Tajski kralj 'Bhumibul Adulyadej', ki mora razglasiti novega premiera, je povedal, da so bile volitve nedemokratične in niso legitimne, kar ljudi v Bangkoku spodbuja k protestom.

Palestinski predsednik Mahmud Abas je v Oslu pozval k sklicu mednarodne konference za rešitev izraelsko-palestinskega spora. Opozarjal je na enostranske ukrepe Tel Aviva in njegovo ekspanzionistično politiko, ki se kaže v zasedbi palestinkih ozemelj in izgradnji separatističnega zidu. Po zadnjih notranjih sporih s Hamasom pa je dodal, da to ne more biti ovira pri pogajanjih z Izraelom, saj je on kot predsednik Palestinske osvobodilne organizacije edini legitimni predstavnik palestinskega ljudstva za reševanje spora na mednarodni ravni.

Za boljše gospodarske odnose si prizadevata Rusija in Nemčija. Nemčija predvsem zaradi začrtane politike zmanjševanja škodljivih posledic na naravo postaja vedno večja odvisnica od ruskih virov plina, tako da je že načrtovan plinovod, ki bo iz Rusije prek Baltika dovažal energetske surovine v Nemčijo. Beseda je poleg gospodarskih odnosov tekla tudi o Palestini, katere vladajoča stranka Hamas je bila pred kratkim uradno navzoča v Moskvi, in pa o Belorusiji, do katere uradna Moskva nima tako trdih stališč kot Evropska unija.

Odnos Mednarodne agencije za jedrsko varnost do Irana bržkone ostaja odklonilen. Agnecija poroča, da Teheran ni izpolnil zahtev, ki mu jih je postavila 29. marca. Zahteve so vključevale sodelovanje z inšpektorji agencije in ustavitev bogatenja urana. Zahteve so sicer pravno neobvezujoče, a če bo generalni direktor agencije Mohamed El Baradej podal Varnostnemu svetu Združenih narodov negativno mnenje, zna slednji v petek uvesti sankcije zoper Iran. Iranski predsednik Mahmud Ahmadinedžad je že dejal, da bo vsaka odločitev Varnostnega sveta za Teheran nelegitimna, saj ne spoštuje njihovih pravic glede razvoja jedrske energije v civilne namene.

Skočimo še na domačo grudo, natančneje v Ljubljano. Ob sedemnajstih se bo zgodil antirasistični protest na Kongresnem trgu, kamor ste seveda vabljeni prav vsi razen – normalno - rasistov. O širšem namenu protesta smo govorili z aktivistom Josipom Rotarjem.

///////////////////////////////////////////////////////


Komentarji
komentiraj >>