Drugi del zgodbe o gibanju v fotografiji
Ne boste verjeli toda veliko dobrih fotografij nastane zaradi hotenega (tudi nehotenega) premikanja fotografske kamere med fotografiranjem. V običajni fotografski praksi se hočemo znebiti kakršnega koli gibanja in tresenja kamera. Zakaj? Preprosto, v kolikor hočemo ostro in jasno sliko (to v vsakodnevni praksi beleženja spominov nedvomno hočemo) se fotoaparat ne sme med fotografiranjem premikati, saj je rezultat drugače zamegljena in nejasna slika. Seveda to ni splošno pravilo. Če fotografiramo pri velikih hitrostih zaklopa (časih) cca nad 1/250 potem lahko tudi malo poskakujemo pri fotografiranju.
Vrtenje fotoaparata okoli osi objektiva, - čas pod 1/8s
Fotoaparat nastavimo na S/Tv program, ali pa manualno nastavimo čas na 1/8 ali še manj. Objekt interesa ali želje ujamemo v centralni del kompozicije, nato začnemo vrteti fotoaparat okoli osi objektiva, med vrtenjem šklocnemo. Ker se zaradi narave vrtenja kroga okoli osi, deli ki so dlje od osi hitreje vrtijo, dobimo efekt kakor da mi s čopičem zameglili vse razen samega centra, ki ostane presenetljivo jasen.
Splošno premikanje fotoaparata levo, desno gor dol...
Panning. Risanje s svetlobo, kakor risanje s čopičom. Fotografiranje ob premikanju fotoaparata lahko dodatno začinimo še z uporabo bliskavice, ki »zamrzne« dogajanje.
Detajl
Detajlna (ostra, malozrnata) fotografija je domena profesionalne fotografije, kjer se uporablja srednji ali velik format. Ni pa razloga zakaj se tudi povprečen amaterski fotograf s svojim cenenim fotoaparatom ne bi lotil »lepe« fine art fotografije. Upoštevati je potrebno sledeče:
- Film mora bit 100ASA ali manj, priporočljiv je film 50ASA
- Dobro je imeti objektiv fiksne goriščne razdalje, zoom objektivi so preprosto slabše kvalitete 50mm 1.8 pa je cenovno v primerjavi z zoom objektivi.
- Objekt interesa, želje fotografije ali kompozicije mora biti primerno (močno in enakomerno) osvetljen.
- Če fotografiramo ob dnevni svetlobi ne škodi če objekt zanimanja dodatno osvetlimo z bliskavico. (FILL IN FLASH)
Kontrast
Temno-svetlo, črno-belo. Najlažje dosegljiv in priučljiv »t.i. trik« je ravno kontrast. Preko igranja s kontrastom lahko lepo povdarimo določene dele kompozicije, seveda pa je glavni efekt kontrastne fotografije popvdarjena forma objekta, ki ga fotografiramo. Pri fotografiranju »ala kontrastno« nas zanima predvsem forma- figura, linija in ne toliko detajl. Upoštevati je potrebno sledeče:
- Kontrast dosežemo s tehniko »pod/nad osvetlitev« , z izbiro ustreznega filma, ki ga »pushnemo« , z uporabo posebnih filtrov za ČB svetlobo (rumen, oranžen, rdeč, temno rdeč).
- Za pod/nadsvetlitve je potrebno znanje »ročnega« upravljanja s fotoaparatom. Glede na izmero čas/zaslonko ekspozicije, ki nam jo priporoča merilec svetlobe v fotoaparatu, nastavimo krajšo/daljšo ekspozicijo preko upravljanja z odprtjem zaslonke ali pa preko upravljanja z hitrostjo zaklopa.
- Najbolj »kontrasten« film dobimo če vzamemo film katere koli hitrosti in ga razvijemo, kot da bi bil bolj občutljiv - 2x ali 3x. Primer: Vzamemo film 400ASA (ČB) ga poslikamo nato pa vrlemu razvijalcu izrazimo željo, da naj film razvije kot 1600asen.
- Bolj temen kot je filter bolj kontrastne so fotografije. Če uporabimo temno rdeč (Wratten 26 ali 29) filter potem dobimo zelo zelo kontrastne fotografije. (Nevihtno nebo)
Sence
Nekje na pol poti med kontrastom in detajli se nahajajo sence. Rahlo zasenčeni deli kompozicije v katere lahko »skrijemo« kaj intimnega, dragocenega, skrajno pomenljivega. Gre za to, da lahko sence s pridom izkoristimo za »kazanje/skrivanje tistega kar hočemo kot skrito povdariti« . Za uspešeno kuho potrebujemo:
- Senček in Sonček (lahko tudi studijsko luč) in Temček
- Film srednje občutljivosti
Prežganček
Velikokrat se zgodi, da film preveč osvetlimo in kot rezultat dobimo eno ogromno belino ali pa dobimo dele kompozicije dobesedno »prežgane« zaradi premočne osvetlitve. Efekt pa ni nujno »napaka« Kompozicija na kateri je en del prežgan zna biti sila zanimiva. (Primer: fotografija sonca). Kuha:
- na en del kompozicije mora padati sij svetobe bodisi naravne bodisi umetne ali pa uporabimo tehniko nadsvetlitve
- film katerekoli občutljivosti
Soft fokus
Nežna ostrina, neostra ostrina ali zamagljen fokus. To je to. To »napako objektiva« so prvi začeli spridom začeli izkoriščati Japonci že daljnega 1907. Gre za to, da celotna fotografija ali pa samo njeni deli niso izostreni. Cela fotografije je rahlo zamegljena, kar ji daje »magičen« - za nekatere artističen pridih.
Za kuho potrebujemo:
-soft-fokus objektiv (nikoli ga nisem videl)
-soft fokus leče (pred-leče)
-naveden objektiv, katerega ostrino nastavimo na najmanj kar premore objektiv (15cm, 40cm), nato fotografiramo zadeve, ki so od objektiva oddaljene več kot 15cm, 40cm. Lahko pa nastavimo ostrino na neskončno in fotografiramo zadeve, ki so bližje.
-pomembno je, da potem ko to vse nastavimo, fotografiramo pri najbolj odprti zaslonki (1.4, 2.8, 3.5), le tako smo lahko sigurni, da bo tisto, kar vidimo skozi lečo kot zamegljeno, ostalo takšno tudi na fotografiji.
-za to, da lajhko fotografiramo pri najbolj odprti zaslonki potrebujemo pri navadnem sončnem dnevu 100Asa film, za druge – temnejše svetlobne pogoje pa ustreza 400Asa
Avtor prispevka se opravičuje za infantilno izrazoslovje (Senček=Senca, Temček=Tema, Sonček=Sonce, Prežganček - skovanka za prežgani efekt na fotografiji torej presvetljeno fotografijo) !
Komentarji
komentiraj >>