Včasih so bile stvari jasne. Mladi po vsej Evropi so v šestdesetih letih prejšnjega stoletja znali povedati, za kaj in proti komu se borijo na uličnih barikadah svojih mest. Eden izmed temeljnih sloganov, ki jih je združeval, se je glasil: »Nočemo živeti v družbi, v kateri je obljuba, da ne bomo pomrli od lakote, kupljena s tveganjem, da bomo umrli od dolgčasa!« Danes so stvari gnusno drugačne. Beseda 'revolucionarno' označuje le še najmanjše novosti v pralnih praških, medtem ko sodobno, samopoimenovano uporniško gibanje vodijo naduti buržujski kvaziintelektualci ter kronični utopisti, ki jih bo realnost 21. stoletja slej ko prej odplaknila v kanalizacijo. Nastopi teh samooklicanih aktivistov jasno odražajo zgolj njihovo kolektivno slabo vest, ker pač dobro živijo na račun nekoga tretjega. In takšna je zadnje čase podoba kvaziaktivizma tudi v Sloveniji.
Včasih so bile stvari jasne. Mladi po vsej Evropi so v šestdesetih letih prejšnjega stoletja znali povedati, za kaj in proti komu se borijo na uličnih barikadah svojih mest. Eden izmed temeljnih sloganov, ki jih je združeval, se je glasil: »Nočemo živeti v družbi, v kateri je obljuba, da ne bomo pomrli od lakote, kupljena s tveganjem, da bomo umrli od dolgčasa!« Danes so stvari gnusno drugačne. Beseda 'revolucionarno' označuje le še najmanjše novosti v pralnih praških, medtem ko sodobno, samopoimenovano uporniško gibanje vodijo naduti buržujski kvaziintelektualci ter kronični utopisti, ki jih bo realnost 21. stoletja slej ko prej odplaknila v kanalizacijo. Nastopi teh samooklicanih aktivistov jasno odražajo zgolj njihovo kolektivno slabo vest, ker pač dobro živijo na račun nekoga tretjega. In takšna je zadnje čase podoba kvaziaktivizma tudi v Sloveniji.
Pred natanko enim tednom je bil v Ljubljani izveden shod proti rasizmu. Plakati, ki so se pojavili nekaj dni pred dogodkom, so obljubljali, da bomo skupaj rojili proti nestrpnosti. Toda namesto primerne demonstracije se je zgodil šov v obliki promenadne tragikomedije. Osrednja točka minispektakla je bil motorizirani splav, ki je plul po Ljubljanici čez staro Ljubljano in na svojem krovu prevažal nekaj žonglerjev, bobnarjev ter razposajenih aktivistov. Ob bregu jih je spremljala kolona nekaj sto ljudi, ki so od daleč in od blizu izgledali kot večja skupina izjemno nezainteresiranih turistov. Šele po glasnem nagovarjanju so se spravili na cesto, pa vendarle so bila opozorila ene same policistke dovolj, da so se številni izmed njih molče vrnili nazaj na pločnik. Vse skupaj je pravzaprav izgledalo kot povorka prebivalcev mesta Goge. Glede na nestrpnost, ki se pod taktirko Janševega režima širi v vse pore javnega življenja, lahko mirno ocenimo, da je bil odziv civilne družbe na vse to sranje povsem jalov in otročji.
Je bilo pa seveda spet slišati veliko vznesenih ter puhlih besed o revoluciji, uporu proti sistemu, multitudah in univerzalnem državljanskem dohodku, pri čemer so določeni govorniki želeli povzdigniti gnijočo mrhovino akademskega diskurza na neko fiktivno subverzivno raven. Isto bi bilo, če bi nas nagovarjali v kitajščini. Izpostavimo le enega akademskega profesorja iz FDV-ja – ne bomo ga imenovali -, ki je v trenutku lastnega egotripa tulil, da smo vsi izbrisani in vsi izkoriščani. Gre za obupno reciklažo govorov gospoda Lenina, ki je zavedene množice prepričeval, češ vsi smo mi proletariat. Zgodovina je tovrstne manipulacije že zdavnaj označila za navadno verbalno onesnaževanje. Zato naj gospodu iz FDV-ja zgolj ponovimo besede, ki jih je intelektualcem njegove vrste leta 1967 namenil francoski situacionist Raoul Vaneigem: »Ko bo enkrat počilo, vas bomo postavili v prve vrste na barikade, pa da vidimo, če lahko napredujemo preko vašega blebetanja ali preko vaših trupel.«
Minispektakel se je zaključil na splavih na ljubljanski Špici v Trnovem, kjer je bila – kot se za parodijo spodobi – razglašena zmaga, zato se je lahko začelo popivanje. Tu bomo omenili samo še eno stvar. Čez čas so si tisti, ki so si to lahko privoščili, naročili dostavo pic, in to iz restavracije 'Pri Jovotu', kjer je cena običajne pice 1700 tolarjev. Gre za hudo simboliko, če upoštevamo, da je natanko 1700 tolarjev znašala mesečna žepnina, ki jo je država do nedavnega namenjala azilantom. Naj vsakdo sam pri sebi sklene svoj sarkastični komentar te zadeve.
Povorka se je v ponodeljek, prvega maja, preselila v Maribor. Mediji so aktivističnemu pohodu čez štajersko prestolnico namenili zelo malo pozornosti. Dnevnik na RTV-ju je shod komajda omenil, POP TV pa si je v svojem kretenskem stilu vzela ravno toliko časa, da je posnela par mladih pankerjev, kako sedijo na tleh in kadijo, pri čemer je kvazinovinarka omenila, da se protestniki zavzemajo tudi za legalizacijo marihuane. Takšen pristop POP TV-ja že poznamo, saj so na primer na delavskem protestu v Ljubljani 24. novembra njeni kamermani snemali zgolj pijance. To je pravzaprav bistvo današnjega mainstreamovskega novinarstva: če nam že nehajo srati na glavo, je to samo zato, da nas lahko jebejo v glavo. Veliko več pozornosti je bil prvega maja deležen naš hipijevski predsednik Janez Drnovšek, ki je na osrednji proslavi v Mariboru sporočal, da je treba zaustaviti egoistični kapitalizem.
Če odštejemo zasedbo bivše tovarne Rog, je povsem jasno, da na domači aktivistični sceni že dalj časa vlada recesija. Nekdanje briljantne direktne akcije ter udarne manifestacije proti invaziji na Irak in vstopu Slovenije v NATO so zamenjali tihi protesti, ki jih zavoljo nabiranja političnih točk organizirajo dejansko stagnirajoče stranke, kot sta Aktivna Slovenija in Stranka mladih Slovenije. Ob odhodu naših vojakov v Irak se je tako pred obrambnim ministrstvom zgodil miniteater polaganja sveč, pri čemer nobenemu od prisotnih ni bilo niti najmanj jasno, kaj se s tem dejansko želi povedati. Na dan boja proti okupatorju, 27. aprila, je podmladek Pahorjevih Socialnih demokratov po Prešernovem trgu v Ljubljani raztresel rdeče letake z znakom Osvobodilne fronte, ki so takoj zgnili na dežju. Potem so tu še nedavne študentske in dijaške demonstracije, ki jih je v prvi vrsti zaznamovala pijana drhal, ki je svoj protest proti reformam izrazila tako, da je pobruhala ves ljubljanski center. Hvala vam lepa.
Naj bo takoj jasno: nič nimamo proti pijančevanju. Najbolj udarna skupina iz šestdesetih let so bili francoski situacionisti, ki so bili vsi po vrsti takšni pijanci, da bi še Boris Jelcin prej ko slej omagal v njihovi družbi. Pa vendarle so prav ti situacionisti odločilno pripomogli k pravemu študentskemu uporu maja 1968 in bili med prvimi, ki so zasedli pariško univerzo Sorbona. Kljub temu, da se njihov glavni načrt – torej uničenje družbe spektakla – ni nikoli uresničil, so za seboj pustili svoje prstne odtise v polpretekli zgodovini revolucionarne prakse.
Za trenutno aktivistično gibanje v Sloveniji velja ravno obratno. Vladajoči avtokratski sistem ga uporablja za svojo lastno legitimacijo. S tem, ko režim dovoli občasne protestne shode, lahko potem gladko vztraja pri trditvi, da je demokratično naravnan, medtem ko v zakulisju vleče izrazito nedemokratične poteze, kot je recimo prevzemanje nadzora nad mediji in tako naprej. Sramotno je to, da se tega malokdo zaveda. Številne pripadnike domače aktivistične scene zelo nazorno opisuje eden izmed grafitov, ki so leta 1968 krasili pariške ulice: »Vsi hočejo dihati, vendar ne morejo in mnogi pravijo: 'dihali bomo pozneje'. Toda večina izmed njih jih ne umre, ker so dejansko že mrtvi.«
Komentarji
komentiraj >> Re: Jebeš buržujski, potrošniški, promenadni aktivizem
BlazR [05/05/2006]
Bomba!!! Fantastično spisano! Eden boljših komentarjev ever!
stalker: V komentraju je kar jasno namignjena konkretna akcija: začni pri sebi - ne naročaj pic po 1700 SIT (pa vzemi to kot prispodobo)...
odgovori >>
Re: Jebeš buržujski, potrošniški, promenadni aktivizem
Medard Kržišnik [03/05/2006]
Zelo dobra refleksija Erik. Zelo mi je bila všeč. Odlične ideje, vsa čast. Fantastično napisan komentar.
Medard
P.S.: By the way, te je Stefanov poklical?
odgovori >>
Re: Jebeš buržujski, potrošniški, promenadni aktivizem
stalker [03/05/2006]
bravo! tako se z besedami pometa aktivisticni napuh. pa dejanja?
odgovori >>
Re: Jebeš buržujski, potrošniški, promenadni aktivizem
aktivix [23/05/2006]
zlatni papagaj tata plača sve račune
odgovori >>