17. maja se je v prostorih Mednarodnega grafičnega centra ali Grada Tivoli otvoril Kabinet Maske. Kabinet je zasnovan kot delovni prostor, kjer se boste lahko do 28.maja zamislili, vsaj tako je obljubljeno, o aktualnih vprašanjih sodobne umetnosti. Zagotovo pa boste lahko prelistali vsaj vse dosedanje publikacije Maske, si pogledali predloge nove celostne podobe revije Maska in nastavili uho razgovorom, ki se bodo še zvrstili. Gre namreč za uvod v Manifestacijo 001, ki bo potekala ob stotem izidu že omenjene revije. Septembra lahko na nekaterih osrednjih ljubljanskih kulturnih točkah pričakujemo program dogodkov, ki bo izšel iz vprašanj zgodovinjenja sodobne umetnosti.

Otvoritev kabineta je spremljal pogovor o vzpostavljanju in izginjanju prostorov umetnosti. Prisotni predstavniki zavoda Bunker, Moderne galerije, oddelka za kulturo pri MOL-u in Tovarne Rog so govorili o izredno slabih pogojih gojenja sodobne kulture na Slovenskem. Za razliko od vzhodno evropskih sosed, da ne omenjamo zahodnih, trpi sodobna umetnost pri nas skrajno pomanjkanje prostorov;

Moderni galeriji je bila zavrnjena prošnja za odcepitev prostorov namenjenim izključno sodobni umetnosti, zavod Bunker pa bo zapolnjeval program Stare elektrarne zagotovo le še eno leto.

Blaž Peršin, predstavnik MOL-a, se je spretno izogibal preglobokim zankam. Vsi so se kimajoče strinjali, da pomenljivo osvežitev kulturnega dogajanja predstavlja začasno zavzeta tovarna Rog.

Nomadski je torej značaj sodobne umetnosti, saj ji drugega glede na obstoječe stanje tudi ne preostane. S strani zavoda Bunker se je na koncu pokazala ideja po vzpostavljanju povezav Metelkova - Rog - Stara elektrarna - kino Dvor, ki bi prostorsko gledano lahko nekdaj zaobjemali kulturno-umetniško četrt mesta Ljubljane. Zaenkrat pa naša država vztrajno marginalizira delovanje sodobne umetnosti – prenovo Jakopičeve Galerije si namreč šteje v zadovoljiv dosežek letošnjega leta.

Mestna občina Ljubljana s svojo pridobitniško mentaliteto tako kar kliče po vzpostavljanju prostorov, ki bi bili osvobojeni nepremičninske logike in namenjeni kulturni produkciji.

Drugačen model družbenega delovanja tako predstavljajo Avtonomni kulturni centri, ki jih definira heterogena struktura odločanja in upravljanja, podvrženost naglim spremembam ter transformacijam. A ti so vsemu navkljub navzven prezentirani kot zaprti homogeni organizmi kolektivne produkcije in mišljenja. Seveda se redkokatera lastniška struktura zavestno odpove prostorom v socialno kulturne namene – prostore je treba zavzeti.

Pri zasedbi tovarne ROG gre torej za poskus samoiniciativnega usposobljenja že 15 let zapuščenih prostorov za neodvisno produkcijo. Dokler MOL ne najde rešitve lahko ta prostor gosti ateljeje, glasbene, video ali grafične studie, gledališke in plesne dvorane, prostore za delovanje različnih društev...seveda pod imperativom začasnosti.

V klimi netolerance in pasivnosti s katero se srečujejo pobude in želje po vzpostavljanju novih prostorov, namenjenih sodobni umetnosti, se tako samoiniciativen in samoorganiziran pristop kaže kot osvežitev z vnetljivim potencialom.

Spisala Anaira.