Dober večer, Marička!
A spiš, a kar tko ležiš?
A s' sama, a je tut slama?
A s' g'uha, a sta dva trebuha, kaj?
Dej se no mal preobrnit, pa en par besedi pregovorit,
pa ta uotkn odkrit... (v celoti...)
RADIO ŠTUDENT
Glasbena redakcija
Cigule migule
nedelja, 28. 5. 2006
Kozje molitvice
Res je, da ni več zgodnja pomlad, in res je, da ne bomo govorili o glasbi v njenem klasičnem pomenu, še bolj pa bomo učili krivo vero s pojasnjevanjem pojma kozje molitvice.
Zanj namreč v SSKJ-ju razlagajo, da pomeni: nekoga s strogostjo, kaznimi navaditi prav ravnati, oziroma oštevati nekoga. V našem primeru pa gre za nekaj drugega, čeprav podobnega, za obrede, povezane z ljubeznijo in dvorjenjem, vendar do tja še pridemo.
Že večkrat smo v tej oddaji omenjali fantovsko skupnost in fantovsko petje, kot poseben slovenski tradicionalen družbeni pojav in posebno glasbeno obliko. Ob tem smo povedali, da so se fantje po večerih zbirali na goricah ali hribih ob vaseh, po možnosti blizu hiš, v katerih so živela neporočena dekleta, in tam nato prepevali svoje fantovske, z ljubezensko tematiko prežete pesmi. Povedali smo tudi, da so se rade takšne skupine med seboj spopadle in mogoče še omenili, da so se fantje po takšnem prepevanju, lahko bi rekli »pripravljanju terena«, odpravili vsak k svoji izvoljenki pod okno. Od tu naprej smo stvar prepustili vaši domišljiji, tokrat pa dodajamo eno izredno zanimivo informacijo o tem, kaj so počeli pod okni. Predstavljajmo si, da so se morali nekateri posebno izkazati. Prepričati so morali namreč dekleta, da so jim odpirala okna, za to pa so imeli pripravljene posebne nagovore v rimah, deloma ustaljena in deloma sproti improvizirana besedila, imenovana kozje molitvice. Bolj boječim fantom so bili pri tem opravilu klicanja in snubljenja deklet pripravljeni pomagati tudi posebni mojstri za to umetnost, ki so jim ponekod rekli plavšmajstri.
Najprej bomo prebrali kozje molitvice, ki jih je leta 1960 sodelavcem glasbenonarodopisnega inštituta povedal Franc Zore iz Zgornjega Tuhinja in so objavljene v knjigi Zmage Kumer, Pesem slovenske dežele:
dober večer marička.
a spiš, a kar tko ležiš?
a s' sama, a je tut slama?
a s' g'uha, a sta dva trebuha, kaj?
dej se no mal preobrnit, pa en par besedi pregovorit,
pa ta uotkn odkrit.
sej na besejda ni cejla komejla.
čej' komejla, bo pa dujčke mejla.
bova pa predala, pa za slatko vince dala, ne?
če ['uš] taku na gmah ležawa,
bo vsa koža ukn'časta, rjava in moláva,
še štiha ne bo držawa,
še šuštar' u roke ne bo za dat.
ej, d' se res nauš n'č uglasiwa?
kaj pa je, a s' res čist pozabiwa,
a s' res čist nuna gratawa?
al kaj ti ja, a?
'm tko zauku, da seu špampet zasuku!
bom tko zaupu, da seu kar špampet razkou.
Preden poslušamo še zvočni primer kozjih molitvic, opozorimo na zanimive stalnice, ki se pojavaljajo v teh posebnih pesmih.
Pesem se ponavadi začne z nagovorom, z besedami »dober večer«, za katerimi pride pogosto še ime dekleta, nato se fant sprašuje, zakaj se dekle ne oglaša, ali ima mogoče notri kakšnega potepuha in podobno. V pesmi jo ošteva, da če bo samó ležala, bo to slabo za njeno kožo, in obljublja, da se bo tako pridušal, to je tako glasno klical, da se bo kar postelja ali v narečju špampet razkrušila, zrušila ali podobno. Vse to na poseben šaljiv, gostobeseden in sočen način ...
CD Odmev prvih zapisov – pesem št. 10
Poslušali smo primer kozjih molitvic, objavljen na CD-ju Odmev prvih zapisov, ki so ga objavili na Glasbenonarodopisnem inštitutu, lansko leto ob njihovi 70. obletnici.
Pesem Dober večer, pečen kromper je leta 1958 povedal Janez Golob iz Podvolovljeka pri Lučah.
Pripravil David
Dodatek: še en primer kozjih molitvic:
O, preljuba moja draga,
prišu sem do tvojga praga.
Oh, saj enkrat se oglasi,
če ne hitro, pa počasi!
Pridi semkaj k meni k okni
in saj edenkrat me cmokni.
Ako češ, besedo dej,
če pa ne, pa grem naprej.
Prej pa bom tako zaukov,
da se ti bo špampet zrukov.
Jutri zjutraj do kosiva,
ga ne bodeš skup znosiva ...
Povedala: Manca Koman
(vir: www.mojaslovenija.net)
Komentarji
komentiraj >>