Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
OFF Program, ki... (3368 bralcev)
Torek, 30. 5. 2006
Boris V.



Metod nas je zapustil!

... Evropski komisar za širitev Olli Rehn na klepetu v Beogradu ...

... V Franciji zopet ulični izgredi ...

... Spopadi med tolpami v Vzhodnem Timorju ...

... V izraelski operaciji v Gazi sedem mrtvih ...

... Ameriška vojska se bo na račun domačinov delno umaknila z Japonske ...

Pa je le dočakal svoj konec. Metod Trobec namreč. Slavni serijski morilec iz Dolenje vasi – od kje drugje pa? - je okoli četrte ure zjutraj v svoji celici v zaporu Dob pri Mirni uspešno izvedel poskus samomora. Pazniki so pri jutranjem odpiranju vrat ugotovili, da so blokirana, in so morali vdreti. Našli so Trobčevo truplo in ugotovili, da se je Metod samoterminiral z obešenjem s pomočjo rjuhe, ki jo je privezal za ročico ventila ob vratih. Po besedah vršilca dolžnosti generalnega direktorja Uprave Republike Slovenije za izvrševanje kazenskih sankcij Dušana Valentinčiča bo okoliščine dogodka preverila tudi posebna notranja komisija, ki jo je imenoval sam.

Naj mlajše generacije poslušalcev spomnimo na razloge za Trobčevo prepoznavnost po širni Sloveniji. Leta 1978 je na svojem domu posilil, zadavil in v krušni peči zažgal najmanj pet žensk. Ko je sledeče leto skušal oropati nekega nemškega turista, so ga našli in priznal je umor še ene ženske. Zanimivo je vedeti, da se je pred umori že zdravil v Psihiatrični bolnišnici Celje, vendar očitno metoda zdravljenja na Metoda ni delovala. Trobec je ostal nezadovoljen do konca. Med prestajanjem kazni je namreč dvakrat poskušal umoriti sojetnika, zaporna kazen pa bi se mu iztekla leta 2014.

Poslušate do podobnih samomorilcev relativno ravnodušni OFF Program Radia Študent!

Evropski komisar za širitev Olli Rehn je na obisku v Beogradu, kjer se bo srečal s srbskim predsednikom Borisom Tadićem in njegovim črnogorskim kolegom Filipom Vujanovićem. Teme klepeta bodo seveda posledice nedavnega referenduma v Črni gori, vstopanje tako Srbije kot Črne gore v Evropsko unijo ter vsesplošno aktualnopolitično dogajanje v tem delu Balkana. Predsednik srbske vlade Vojislav Koštunica je ob tem izrazil upanje, da bo Srbija kmalu v celoti izpolnila obljube, dane haaškemu sodišču. Pih!

Tudi na drugi strani slovanskega sveta se še vedno čaka na izpolnitev obljub. Rusija namreč še ni ukinila smrtne kazni, čeprav Svet Evrope od držav članic to zahteva. Rusija je v omenjeno organizacijo vstopila že pred desetletjem, do zdaj pa je uvedla le moratorij na izvajanje najhujše kazni. Vendar je ruski zunanji minister Sergej Lavrov optimističen in smatra, da je ukinitev smrtne kazni le še vprašanje časa in da ne gre za pomanjkanje politične volje. V isti sapi dodaja, da je javnost v Rusiji taki kazni naklonjena in da oblast ne more prezreti javnega mnenja o tem vprašanju.

Javnost je zopet povzdignila glas v Franciji. V enem od predmestij Pariza se je vnovič razživelo. Na vzhodu prestolnice, v Montfermeilu, je prišlo do izgredov pred hišo tamkajšnjega župana. Približno sto mladih se je tri ure spopadalo s policijo in jo napadalo s kiji za baseball in kamenjem, policija pa je odgovorila z gumijastimi naboji. Najnovejši izgredi niso brez osnove. Župan Montfermeila Xavier Lemoine je namreč pred mesecem dni mladim prepovedal gibanje v skupinah, večjih od treh oseb, in ukazal, da morajo biti mlajši od šestnajst let obvezno v spremstvu staršev. Sodišče je prepoved sicer razveljavilo, zdaj pa jo je razveljavila še ulica.

Mladi se spopadajo tudi drugod po svetu. V vzhodnotimorski prestolnici Dili so kljub prisotnosti avstralskih vojakov izbruhnili spopadi med tolpami mladih, ki oboroženi z mačetami med drugim plenijo po trgovinah. Mačetam dela družbo tudi strelno orožje, v plamenih pa so številna poslopja in vozila. Zaradi krize je predsednik Xanana Gusmao razširil svoja pooblastila in prevzel kontrolo nad vojsko in policijo, ki sta razdeljeni zaradi notranjih sporov. Za povod za izbruh nasilja v tej otoški državici naj bi poskrbela vlada, ko je marca odpustila okoli šeststo vojakov, veteranov gverilske vojne proti indonezijski okupaciji, ki so v odgovor, kakopak, prijeli za orožje.

Za orožje so vnovič prijeli tudi Izraelci in ubili sedem Palestincev. Prvič od umika z območja Gaze septembra lani je izraelska vojska ob podpori letalstva izvedla kopensko operacijo na območjih Gaze in Zahodnega brega. Na severu Gaze so bili ubiti štirje, na severu Zahodnega brega pa trije ljudje, trinajst je ranjenih, med njimi tudi radijski poročevalec in kamerman. Ker so med mrtvimi štirje pripadniki Islamskega džihada, je to palestinsko gibanje že napovedalo maščevanje za izraelski vdor. Izraelci so namreč v zasedi pričakali palestinske aktiviste, ki so hoteli izstreliti rakete na južnoizraelsko mesto Aškelon.

Napad pa je zaenkrat še neznanim storilcem uspelo izvesti v okolici doma grškega ministra za kulturo Giorgosa Voulgarakisa. Minister v napadu ni bil poškodovan, uničenih pa je najmanj pet avtomobilov. Preden je postal minister za kulturo, je bil Voulgarakis minister za javni red in zakonitost. Februarja je bil prisiljen priznati, da so leta 2004, torej v letu olimpijskih iger v Atenah, prisluškovali mobilnim telefonom večine vladnih uslužbencev. Lansko leto je bil prav tako kritiziran zaradi zanikanja obtožb, da so grške in tuje obveščevalne službe ugrabile in zasliševale skupino Pakistancev zaradi suma povezav s terorističnimi skupinami. Najverjetneje bodo za zadnji bombni napad v Atenah osumljeni, kot se jim v medijih rado pravi, skrajnolevičarski ekstremisti.

Japonska vlada je potrdila načrt delnega umika ameriških enot iz države. Osem tisoč od osemnajst tisoč ameriških marincev bo premeščenih z otoka Okinawa na ameriški otok Guam v Tihem oceanu. Združene države imajo na Japonskem okoli petdeset tisoč soldatov, tako da je omenjeni načrt že naletel na nekatera nasprotovanja lokalnih vlad in družbenih gibanj, saj zahtevajo čimprejšnji popoln umik Američanov. Dogovor je bil sklenjen že oktobra lani, nato pa so se več mesecev vlekla pogajanja o tem, kdo bo plačal stroške premestitve. Prav ste uganili, levji delež bo nosila seveda Japonska. Za umik tujih enot s svojega ozemlja bodo Japonci tako plačali več kot šest od skupno 10,3 milijarde dolarjev.

Za konec še majhen poraz Združenih držav v svojem boju proti terorizmu. Sodišče Evropskih skupnosti v Luksemburgu je presodilo, da je dogovor Evropske unije in Združenih držav o prenosu podatkov evropskih letalskih potnikov ameriškim oblastem nezakonit. Prenos podatkov po mnenju sodišča ne zagotavlja utrezne zaščite in ne temelji na ustrezni pravni podlagi. Tako je razveljavljena odločitev evropskih inštitucij, ki so že dovolile prenos podatkov, kot recimo: polna imena potnikov, naslovi, telefonske številke, številke bančnih računov in podatki o plačilnih karticah.

Tokratni OFF Program je zakrivil Boris.


Komentarji
komentiraj >>