Primož Vozelj ekskluzivno recenzira münchenski nastop njujorških Yeah Yeah Yeahs z njihove aktualne evropske turneje ...
* Odličen prvenec ter nič slabši letos izdan album Show Your Bones sta bila glavna razloga za preveritev, kako njujorška trojka Yeah Yeah Yeahs zveni v živo. Če k temu dodamo še pomanjkanje tovrstne koncertne ponudbe doma ter ne predolgo pot do bavarske prestolnice, je jasno, da mini odprava RŠ-a ni dolgo kolebala pri odločitvi za obisk koncerta.
V preurejeni minhnški stari elektrarni imenovani Muffathalle so kot predskupina nastopili baltimorški Celebration. Zasedbe, ki je lani izdala svojo prvo in doslej edino ploščo, kljub temu ne bi mogli označiti za neizkušeno, saj sta gonilni sili benda pevka Katrina Ford in njen multiinštrumentalistični mož Sean Antanaitis v preteklosti igrala že v celi vrsti raznih zasedb. Precej komorno zveneč nastop pa se v veliki dvorani polni ne preveč zainteresiranih klepetajočih obiskovalcev ni izkazal kot najbolj uspešen. Očitno so se Celebration s tem že v naprej sprijaznili, saj smo bili priča povsem neizrazitem odrskem nastopu. Sean Antanaitis je cel koncert sedel za klaviaturami obrnjenimi stran od dvorane in prisotnim hladnokrvno kazal hrbet. Celotnega vtisa ni mogla popraviti niti pevka, ki se je edina trudila vzpostaviti stik s publiko. V nelagodju, ki je prežemalo dvorano, je vsaj na pogled še najbolj užival bobnar skupine, ki je, kot bi bil v paralelnem svetu, brezskrbno vzdrževal zasanjan ritem skupine. Kalvarija se je kmalu končala, največji odziv prisotnih pa so Celebration sprožili, ko so napovedali prihod Yeah Yeah Yeahs.
V tem času se je Muffathalle napolnila vse do zadnjih vrst. Yeah Yeah Yeahs so nastop začeli s komadom Gold Lion, ki otvarja tudi njihov zadnji album, in med prisotnimi sprožili prvi val navdušenja. Skladbe z albuma Show Your Bones so tudi sicer predstavljale glavnino repertoarja, kar na nek način kaže na zavesten odmik od vreščave histerije, ki je bila do nedavnega njihov zaščitni znak.
Po novem so se Yeah Yeah Yeahs na odru okrepili s četrtim članom, ki jim je bodisi s kitaro, basom ali pa klaviaturami pomagal pri približno polovici komadov. Sicer pa za dva ali celo tri glasbenike odtehta kitarist skupine Nick Zinner, ki si s pomočjo delay oziroma zakasnitvenih efektov sproti pripravlja zanke, ki se potem ponavljajoče vrtijo v ozadju skladb. Poleg tega spretno manipulira s semplerjem ter s tem doda še eno plast v končno zvočno podobo benda, ki je tako presenetljivo blizu temu, kar je moč slišati na sami plošči. Glavna sprememba glede na njihove prejšnje turneje pa je v tem, da je vokalna interpretacija Karen O v živo sedaj mnogo boljša. Težava prej je bila namreč v tem, da je bilo na koncertih praktično nemogoče odpeti vso v studiu nasneto kričanje in vzdihovanje. Bolj akustične skladbe s plošče Show Your Bones pa dajejo večji poudarek na samo petje. Koncert je mineval brez slabega trenutka, napetost pa je bila iz komada v komad višja. Brezhibna glasbena izvedba ter izdelan nastop s Karen O v vlogi gospodarice odra so vse do konca koncerta v zraku držali večji del dvorane.
Po koncu rednega dela so se Yeah Yeah Yeahs odločili zaigrati še dodatek, ki so ga začeli s skladbo Maps, sicer eno redkih z albuma Fever To Tell, ki so jih odigrali v torek zvečer. Sledili sta še dve skladbi, nato pa so Yeah Yeah Yeahs dokončno zapustili oder.
Yeah Yeah Yeahs so uprizorili odličen koncert in potrdili svoj položaj kot ena trenutno močnejših rock zasedb, ki si jo je vsekakor vredno ogledati v živo. Trenutno se njihova turneja sicer seli čez lužo, se pa v Evropo vračajo na nekatere poletne festivale na prostem.
Koncerta sem se brez obžalovanja udeležil Primož Vozelj.
Komentarji
komentiraj >>