Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
Tedenska napoved, 25. - 28. 11. (4087 bralcev)
Ponedeljek, 25. 11. 2002
lucija



Ponedeljek, 25.11. ob 14h: Univerzitetni informativni blok sestavljata Tanja Cirman in Lucija Grilec.

Torek, 26.11. ob 14h: O dosedanjih aktivnostih pri ustanavljanju Medicinske fakultete v Mariboru poizveduje in jih komentira Tanja M.

Sreda, 27.11. ob 14h: Smo na bolniški.

Četrtek, 28.11. ob 14h: Še vedno smo na bolniški.

Petek, 29.11. ob 14h: Pod vtisi predavanja na temo »Razvijanje pozitivnega samovrednotenja«, ki je potekalo v okviru projekta getWork, bo v današnjo oddajo odložila breme svoje psihe Tanja C.
Ponedeljek, 25.11. ob 14h: UNIVERZITETNI INFORMATIVNI BLOK

V severnonemškem univerzitetnem mestu Gisen je v torek nemški predsednik Johannes Rau svečano odprl prvi muzej matematike na svetu. V pedesetih prostorih muzeja Matematikum so na zanimiv način prikazane vse veje matematike, obiskovalci pa bodo med drugim lahko spoznali skrivnost krivih ogledal. (T)

Kdo pa je kriv, da je zemljepis za ameriške študente še vedno španska vas, ne vemo. Študija društva National Geographic je namreč ponovno ugotovila porazne podatke o znanju zemljepisa ameriške mladine, stare med 18 do 24 let. Študija je zajela po 300 mladih iz ZDA, Mehike, Kanade, Švedske, Velike Britanije, Japonske, Italije, Nemčije in Francije. Ameriški študenti se lahko tolažijo, da o zemljepisu še manj vedo mehiški študentje, ki so se uvrstili na zadnje mesto, takoj za ZDA. Najboljši so bili Švedi, ki so v povprečju pravilno odgovorili na 40 od 56 zastavljenih vprašanj o zemljepisu in aktualnih svetovnih dogodkih. Sledili so jim študenti iz Nemčije in Italije, ki so pravilno odgovorili na 38 vprašanj. Mehičani so povprečno zadeli 21 odgovorov, Američani pa 23, zaradi česar so si oboji prislužili nezadostno oceno.(L)

Prejšnji Četrtek so se na Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko (FERI) Univerze v Mariboru začele prireditve ob dnevu fakultete, ki poteka pod sloganom “Gradimo mostove med znanostjo in gospodarstvom.” Po besedah dekana FERI Ivana Rozmana izbrani slogan opozarja na eno izmed pomembnih usmeritev fakultete, ki je v letošnjem študijskem letu začela izvajati program Medijske komunikacije, že drugo leto pa izvaja program Telekomunikacije. Gre za nova univerzitetna študijska programa, ki vsebinsko zaokrožujeta programsko shemo fakultete in jo usmerjata v področje visokih tehnologij. Pri pripravi hišnega sejma je sodelovalo vseh šest strokovnih inštitutov FERI, na njem pa so predstavljeni izdelki, ki so rezultat sodelovanja fakultete in gospodarstva. (L)

Na mariborski univerzi je v petek potekalo zasedanje Znanstvenega sosveta Rektorske konference Alpe Jadran, katerega so se udeležili rektorji univerz iz držav, ki sestavljajo Znanstveni Sosvet - iz Avstrije, Nemčije, Italije, Madžarske, Hrvaške in Slovenije. Udeleženci zasedanja so razpravljali predvsem o delovanje ELISE - skupnega projekta razvoja informacijskega sistema univerz v državah regije Alpe Jadran in projekta CRIS, ki zajema informacijski sistem za izobraževalno dejavnost. Bistvo omenjenih projektov je večja brezplačna dostopnost do informacij s področja izobraževalne in raziskovalne dejavnosti, kar je pomembno tudi pri vključevanju v šesti okvirni program Evropske unije.(L)

Ponedeljek je ponavadi najbolj naporen dan v tednu. Možgani pač potrebujejo določen čas, da se spet privadijo na delovni ritem. Jutri bo gotovo že malo bolje.

Deloholiki in ostali dela željni ljudje si lahko v okviru projekta getWork v klubu Metropol ogledate kratki video film Timski duh, ob 16. ali 17.30 uri, kar vam pač bolj ustreza, vsekakor pa vam po koncu filma ne uide timska debata o pravkar videnem. Poleg tega vam getWork ponuja tudi predavanje na temo Razvijanja pozitivnega samovrednotenja, ki se ima zgoditi v sredo, 27.novembra ob pol petih v Knjižnici Bežigrad, oziroma v bivši Slovanski knjižnici. Predavala vam bo doktorica medicine z Inštituta za razvijanje osebne kakovosti, Dunja Kotnik. K zdravi in uspešni osebnosti spada zadovoljstvo s samim seboj, odločnost, samozavest, notranji mir, prepričanost vase in v svoje sposobnosti. Kako vse to doseči in ohranjati ob negativnih odzivih okolja, visokih zahtevah, kritikah, neuspehih? Nekaj nasvetov boste izvedeli na predavanju Razvijanje pozitivnega samovrednotenja. Udeležbo na predavanju, ki bo spremenilo vaše življenje, je potrebno potrditi na www.getWork.org saj je število srečnih izbrancev omejeno, enako pa velja za timsko sodelovanje v Metropolu.(T)

Nenapovedano pa se lahko udeležite debate okoli vedno bolj vroče teme, ki jo organizira Fakulteta za družbene vede,v torek ob 18h v svoji največji,najboljši predavalnici numero uno. Za vse, ki jim je politika strast, bo tam potekala okrogla miza z naslovom Slovenija in NATO (»z rokco u rokci«) po vrhu v Pragi.(T)

Morda vas bolj kot za blaginjo države, skrbi kaj bo z našo delovno silo po združitvi z Mamo Evropo. Odgovor na to in še vsa druga vprašanja vam bodo skušali ponuditi na Pedagoški fakulteti v petek, devetindvajsetega novembra. Debata z naslovom »Evropski trg dela« se ima zgoditi ob desetih zjutraj v predavalnici 203. (T)

Mnogim od vas pa so verjetno bolj všeč umirjene in nepretresljive dogodivščine. Recimo enodnevni tečaj vegeterijanskega kuhanja Vege-scena, ki ga je za danes pripravil ŠOU. Tečaj bo potekal med peto in šesto zvečer na Pedagoški fakulteti. V okviru projekta Vege-scena bo organiziran tudi štiridnevni tečaj, ker pa bosta čas in kraj sporočena naknadno, je bojda dobro biti pozoren na vse ŠOU plakate.(T)

V Mariboru pa vas Zofijini ljubimci,društvo za razvoj humanistike, vabijo na predavanje doktorja Aleša Debeljaka z naslovom »Med republiko in narodom«, ki se bo odvijalo jutri, s pričetkom ob 18-ti uri v galeriji Media Nox na Židovski 12. Debeljak bo predstavil svoja stališča o nastanku slovenske države v luči nasprotji med republikansko tradicijo, ki sloni na zanikanju kolektivne avtoritete in zgodovinskega spomina, ter nacionalizmom, ki poudarja zgodovinsko dediščino naroda, kar je med drugim tema njegove najnovejše knjige »Lanski sneg.Eseji o kulturi in tranziciji«.(T)

Premiki pa se dogajajo tudi v Krškem,kjer so skupaj z mariborsko univerzo in občino Celje ustanovili Fakulteto za logistiko. Odločili so se za logistiko sistemov kot univerzitetni visošolski program ob katerem bi se razvijala tudi raziskovalna dejavnost, pripravljen pa je tudi podiplomski program. S Fakulteto za oranizacijske vede Kranj se obenem pogovarjajo za ustanovitev njihove dislocirane enote v Krškem.(T)

Veliko pozornost študentskim problemom pa kani nameniti tudi naša nacionalka. V sodelovanju z ŠOU v ljubljani, so na TV Slovenija začeli predvajati televizijsko oddajo za študente Študentska ulica. Kakšno je študentovo življenje, kaj ga zanima in kaj jezi,nam bodo razkrili vsako soboto ob 13.20 na prvem programu TVS. Ker pa se oddaja dotika prav nas smo vabljeni, da pošljemo svoje predloge in sami sodelujemo pri ustvarjanju Študentske ulice. Svoje ideje in predloge lahko pošljete na naslov infosou@kiss.uni-lj.si (T)

Počasi se zaključuje mesec študentske sociale ŠOU v Ljubljani. Danes bo na Kongresnem trgu potekala prireditev z naslovom “Kaj ti je deklica?”, v sredo in Četrtek se bo predstavila Legebitra. Predstavitev bo potekala v obliki stojnic. To bodo tri Legebitrine info točke, ki bodo oba omenjena dneva odprte 9.00 do 16.00 na treh fakultetah. Na Fakulteti za družbene vede, na Filozofski fakulteti in na Medicinski fakulteti. Na stojnicah bodo delili informativni material in vabili na okroglo mizo, ki bo naslednji četrtek ob šestih zvečer na Fakulteti za družbene vede. Devetindvajseti november je dan odprtih vrat PUM-a, prvega decembra pa bo potekala tradicionalna akcija ob dnevu boja proti AIDS-u.(L)

Univerzitetni info blok sta danes spisali Tanja Cirman in Lucija Grilec.


Torek, 26.11. ob 14h: USTANAVLJANJE MEDICINSKE FAKULTETE V MARIBORU

Na področju šolstva se v Sloveniji vsake toliko časa rodi pobuda o novih študijskih programih, nedavno pa smo bili priča ideji o novi fakulteti. Gre za rojstvo nove medicinske fakultete v okviru mariborske univerze. Svet za visoko šolstvo je na septembrski seji obravnaval vlogo za njeno ustanovitev, predvsem pa je bilo govora o vsebini študija.

V Sloveniji tako ali tako primanjkuje zdravnikov, zato bi bilo potrebno povečati vpis na študij medicine. Po mnenju dekana medicinske fakultete v Ljubljani, doktorja Mihe Žargija, država dolgo časa ni priznala dejstva, da v Sloveniji ni dovolj zdravnikov. Fakulteta ima tukaj zelo pomembno vlogo, kajti logično je, da brez študija medicine ni mogoče opravljati zdravniškega poklica. Tako so se na ljubljanski Medicinski fakulteti odločili, da bodo že v prihodnjem študijskem letu povečali vpis za 25 študentov, kar bo za fakulteto predstavljalo 200 "brucov" medicine.

Doktor Miha Žargi, dekan Medicinske fakultete v Ljubljani sicer meni, da v Sloveniji še ni razmer za dve sodobni in kakovostni medicinski fakulteti in poudarja, da bi študij večjega števila študentov medicine na eni fakulteti s širšo klinično bazo stal bistveno manj kot študij tolikšnega števila študentov na dveh. Kajti znano je, da študij medicine povsod po svetu velja za enega najdražjih študijev. Pobudo za nastanek nove medicinske fakultete v Mariboru je komentiral v tem oziru, da gre sicer za legitimno pobudo, vendar dodaja, da je tudi v razvitem svetu praviloma ena medicinska fakulteta za dva milijona prebivalcev. Izjema je le Finska, kjer imajo eno medicinsko fakulteto na milijonov prebivalcev. Najbrž ni treba poudarjati, da je tam življenjski standard bistveno višji.

Glede kadrovskih poteb bi lahko mariborski medicinski fakulteti pomagala mariborska bolnišnica, kjer imajo tri klinične oddelke s skupno 48-timi sodelavci za klinična področja na fakulteti. S tem bi nova fakulteta lahko pokrila le majhen del omenjenih kadrovskih poteb, ostale pa bi morala iskati drugje. In kje drugje? V Ljubljani najverjetneje ne, ker so pedagoški sodelavci iz ljubljanskih klinik že sedaj preveč obremenjeni. Od tujih kadrov bi lahko na pomoč priskočili zdravniki iz Finske, vendar tukaj pride do zapletov pri izpolnjevanju pravila, da lahko klinično medicino uči samo tisti, ki je vsak dan v stiku s klinično prakso na matični enoti.

Skratka, dekan ljubljanske medicinske fakultete, Miha Žargi, meni, da bo projekt gradnje nove medicinske fakultete kljub vsemu s skupnimi močmi ljubljanskih, mariborskih in drugih sodelavcev zaživel. Je pa to odvisno seveda tudi od visokošolske in zdravstvene politike. Tudi, če jim bo to uspelo že do naslednjega študijskega leta, v kar seveda močno dvomimo, bomo prvo generacijo mariborskih študentov dočakali šele čez sedem let. Študenti se bodo predvidoma izobraževali po tutorskem načinu, ki je za slovenski prostor velika novost, zahteva pa tudi več kadrov kot klasični sistem študija.

V začetku septembra so na konstitutivni seji na Univerzi v Mariboru senata mariborske medicinske fakultete za v.d. dekana soglasno izvolili Ivana Krajnca, sicer strokovnega direktorja Splošne bolnišnice Maribor. Že pred izvolitvijo je Ivan Krajnc kot edini kandidat za dekana predstavil predlog univerzitetnega študijskega programa Splošna medicina na bodoči mariborski medicinski fakulteti. Poudaril je, da predlog temelji na izsledkih poglobljene analize trendov študija medicine v Evropi in ZDA. Predvsem naj bi šlo za program nekaterih skandinavskih fakultet, ki predstavlja uravnoteženo shemo med povsem klasičnim in povsem posodobljenim študijem medicine.

Razlog za takšen program, vidi Krajnc v izkušnjah finskih medicinskih fakultet, kjer se je izkazalo, da povsem posodobljeni programi zahtevajo bistveno povečanje števila visokošolskih učiteljev, ki pa jih v Sloveniji vsaj še zaenkrat nimamo. Naj bi šlo za obliko študija, ki sicer ni še tako zelo razširjena niti drugje po svetu, kaj šele v Sloveniji. Gre za pristop, ki temelji na praktičnih primerih, kar zahteva bolj usposobljeni kader.

Tudi predsednica sveta Andreja Kocijančič je na julijski konferenci program ustanovitve medicinske fakultete v mariborski univerzi označila kot zelo svež in moderen ter zahteven. Uvajal bi naj namreč metode dela, ki jih niso vajeni niti študenti niti profesorji.
Kot največjo oviro ji je predstavljalo zagotovitev primerne kadrovske zasedbe, saj program predvideva tutorski način študija, ki zahteva več kadrov kot klasični sistem. Tutorski način je tukaj najverjetneje mišljen kot pretok znanja študentov višjih letnikov, ki pomagajo z izkušnjami študentom nižjih. Prav verjetno bi naj ta sistem veljal tudi za profesorje.

Skratka; ideja o novi medicinski fakulteti v Mariboru je vsekakor dobrodošla, saj bi na ta način zagotovili popolnost mariborske univerze, odpravili pomanjkanje zdravnikov v državi in izboljšali zdravstveno varstvo; kot je dekan bodoče fakultete, Ivan Krajnc dodal ob uradni izvolitvi svojega naziva. Vprašanje pa je, koliko se bo dejansko ideja o kakovostnem novem načinu študija v Sloveniji lahko uresničila. Realizacija ideje o novi medicinski fakulteti bo morala namreč kar sunkovito poskočiti v svoje konkretno-dejavne sfere, kajti prvo generacijo študentov na bodoči medicinski fakulteti nameravajo vpisati že v študijskem letu 2003/2oo4, gradnja pa se še ni pričela pa tudi primernega kadra še ni zagotovljenega.

O dosedanjih aktivnostih pri ustanavljanju Medicinske fakultete v Mariboru je med belimi haljami poizvedovala Tanja Mojzer.

Sreda, 27.11. ob 14h:

Četrtek, 28.11. ob 14h:

Petek, 29.11. ob 14h: VTISI Z ENE IZMED DELAVNIC V OKVIRU LETOŠNJEGA getWorka
Razvijanje pozitivnega samovrednotenja. To je le en izmed naslovov dogodkov v okviru letošnjega, skozi vse leto razpršenega projekta getWork. To kar boste slišali v nadaljevanju, pa je še polna vtisov z omenjenega predavanja, ki je potekalo v sredo v Bežigrajski knjižnici, spisala Tanja C.

Stopam po ulici. V pločniku je globoka luknja. Padem vanjo. Zgubljena sem, nemočna sem. Nisem kriva. Večno traja, da prilezem iz nje.

Stopam po isti ulici. V pločniku je globoka luknja. Pretvarjam se, da je ne vidim. Spet padem vanjo. Ne morem verjeti, da sem ponovno v njej. Pa vendar nisem kriva. Kljub temu dolgo traja, da prilezem iz nje.

Stopam po isti ulici. V pločniku je globoka luknja. Vidim jo. Kljub temu padem vanjo. Iz navade. Odprte oči imam. Vem kje sem. Sama sem kriva. Nemudoma se izvlečem iz nje.

Stopam po isti ulici. V pločniku je globoka luknja. Zavijem okoli nje. Stopam po drugi ulici.

Ja, preprost zaključek bi bil, na napakah se učimo. To je že res. Pa vendar, nam je mar vedno omogočeno, da vidimo, kje sploh počnemo napako. In če že, kako za vraga naj jo spremenimo. Z voljo, odločnostjo, s cilji, bolj jasnimi kot je sonce na horizontu. Človek brez ciljev je izgubljeno bitje, je le žalostna imitacija tistega kar si misli, da bi moral biti. A njega ni.

Šla sem na seminar. V brošuri je pisalo, da bom dobila nekaj nasvetov kako spremeniti neuspeh v uspeh. Razvijem naj pozitivno samopodobo. To bi mi resnično koristilo. Pa ne da ne bi bila prepričana v sebi, da ne bi vedela da iz mene še nekaj bo. Toda Kaj? Moji cilji so »u kurcu«. Še to ne, sploh jih ni. Je le neko daljno videnje, saj veš, »ko bom velika«. Ampak, glej ga zlomka, sej sem že velika. Kar lepih polnih petindvajset jih imam. »Tastari« so že čisto penasti, ker iz mene še nič pametnega ni zraslo. Ej, jaz se še iščem. A vam je to jasno? Pač traja malo dlje.

In sem šla na to predavanje, v upanju, da se mi bo kaj zbistrilo. O, »shit«, pa ne spet vsa ta sranja, ta vem že sama, skoraj od nekdaj. Zakaj smo neuspešni? Zaradi nizke samozavesti. Neizoblikovane samopodobe. Pravzaprav mi nagaja občutek lastne vrednosti, ne spoprijemam se z izzivi. Kot je z vsako stvarjo na tem svetu, se je potrebno naučiti tudi to. Da se naučim potrebujem občutek varnosti, le tega naj bi mi že v ranem otroštvu ponudili starši. In naši starši, Titovi otroci, so se tu odlično odrezali, drugače bi se mi že v štartu slabo pisalo. Potem pa pride puberteta in z njo mučno obdobje iskanja identitete, kjer bo bolje, da ne »zajebete«, kajti če ni izdelana, citiram: »greni življenje«. Saj vsi poznamo, simptone nizkega občutka identitete, razne čustvene izpade, nujno željo, da moramo vsem ugajati, pa raznorazni izgovori ali pa obtoževanja drugih za svoja sranja, užaljenost, ko nam kdo »v ksiht« pove kar nam gre, in še bi lahko naštevali.

Zdaj mi je pa že res postalo dolgčas, saj že vem vse to, in ja, ja, prevzeti moram odgovornost za svojo srečo, zaupati moram v svoje zmožnosti, obvladati moram življenske izzive. Kako pa pridem do tega, jo vprašam? Enostavno, usedi se za mizo, vzemi kos papirja in se globoko zamisli. Potem pa vse to zapiši. Na neki način to pravkar počnem. Za domačo nalogo napiši vse svoje pozitivne in negativne lastnosti, pa brez laganja, prosim, saj je le v tvojo škodo. Potlej pa se sprejmi takšnega kot si, prični se ljubiti, in ko boš dosegel to, lahko šele začneš strmeti za osebnostjo kakršna bi rad postal. Ne se držat kot mona, odpri se svetu z odprtimi rokami, čaka da poletiš v njegov objem. »Izbaci se čovječe i poletit češ.«

Ja, O.K., zakaj potem sploh visim v Bežigrajski knjižnici in poslušam premalo pripravljeno gospo, ke se trudi biti simpatična? Nekateri moramo pač vsake toliko slišati, da z nami ni nič narobe, le družba nas dela osamljene. Vrata Inštituta za razvoj osebnosti se bodo za vse nas vedno odprla, saj nismo mi krivi, da se moramo vedno znova spraševati »Kaj pričakujem od življenja«, kriva je namreč družba odprtih možnosti. Kaj pa se je bilo treba nekemu kmetu ali pa plemiču pred 500-timi leti spraševati kaj bi on rad počel v življenju. Vse je bilo jasno, ne pa danes, ko ti bogataši zganjajo samomore, ker ne vedo kaj bi sploh še počeli sami sabo.

In tako sem si prižgala dolgo zaželjeno cigareto, stala na postaji, po glavi pa so mi drvele misli. Ciljev še vedno nimam, življenje je še vedno stresno (mogoče bi se mogla vpisati na tečaj joge, ta ti stres odpravi skoraj sto odstotno), sprejemam se ne ravno najbolje. Ko se pogledam v špegel, ne padem ravno dol od sreče. Hja, kaj potem ? Eno je gotovo, vseke toliko časa moraš na neko tako šolsko klasiko iz psihologije, da, če ne nič drugega, globoko prebrskaš po kotičkih svoje zaprašene osebnosti.

Ko bom velika se bom zavedala svoje vrednosti. Vesela bom da živim, saj bo to življenje mirno, vedela bom kdo sem in kam grem. Prevzemam odgovornost za mojo srečo, odločitev je moja.


Pod vtisi predavanja na temo »Razvijanje pozitivnega samovrednotenja« je v današnjo oddajo odložila breme svoje psihe Tanja C.


Komentarji
komentiraj >>