Sreda, 7. 6. 2006
primozv
Z na novo porajajočega se folk prizorišča bomo nocoj prisluhnili prvencu novega obraza na sceni, poimenovanega Beirut. Za tem imenom se skriva ameriški mladenič Zach Condon, ki se sicer pod raznimi imeni že dalj časa ukvarja z glasbo, a se mu je šele z Gulag Orkestrom uspelo prebiti iz anonimnosti. Condon, ki je kot otrok po vseh družbeno veljavnih normah veljal za vzornega, je pri šestnajstih pustil šolo ter se v Evropo odpravil iskat razsvetljenja. Tega je na koncu našel na Balkanu ob srečanju z nažigavanjem romskih pihalnih zasedb. To ga je tako pretreslo, da je po vrnitvi v ZDA pod imenom Beirut izdal ploščo Gulag Orkestar, svojevrstno kombinacijo akustičnega folka in trubaških napevov. Tik pred in po izidu albuma so se okoli imena Beirut pojavile govorice o novi veliki stvari, ki pa jih, kot bi kdo pričakoval, ni sprožila world music mašinerija, temveč blogovsko podtalje, ki se kaže kot vse bolj učinkovito sredstvo, za predstavitev neuveljavljenih ustvarjalcev (v celoti!) ...
* Z na novo porajajočega se folk prizorišča bomo nocoj prisluhnili prvencu novega obraza na sceni, poimenovanega Beirut. Za tem imenom se skriva ameriški mladenič Zach Condon, ki se sicer pod raznimi imeni že dalj časa ukvarja z glasbo, a se mu je šele z Gulag Orkestrom uspelo prebiti iz anonimnosti. Condon, ki je kot otrok po vseh družbeno veljavnih normah veljal za vzornega, je pri šestnajstih pustil šolo ter se v Evropo odpravil iskat razsvetljenja. Tega je na koncu našel na Balkanu ob srečanju z nažigavanjem romskih pihalnih zasedb. To ga je tako pretreslo, da je po vrnitvi v ZDA pod imenom Beirut izdal ploščo Gulag Orkestar, svojevrstno kombinacijo akustičnega folka in trubaških napevov. Tik pred in po izidu albuma so se okoli imena Beirut pojavile govorice o novi veliki stvari, ki pa jih, kot bi kdo pričakoval, ni sprožila world music mašinerija, temveč blogovsko podtalje, ki se kaže kot vse bolj učinkovito sredstvo za predstavitev neuveljavljenih ustvarjalcev.
Da se je glasba sploh materializirala v obliki ploščka, pa gre velika zasluga Jeremyju Barnesu. Le-ta je, skupaj s Heather Trost, na plošči Gulag Orkestar odigral cel kup inštrumentov ter poskrbel za dogovor z založbo Ba Da Bing!, ki je na koncu ploščo izdala. V naprednejših folk vodah vse bolj prisoten Jeremy Barnes pri snemanju pomaga celi vrsti zasedb. Pred kratkim je na primer kot član kolektiva The Big Eyes Family Players posnel ploščo. V živo redno nastopa kot A Hawk and a Hacksaw, poleg tega pa bo na nekaj koncertih nastopil tudi z Beirut.
Gulag Orkestar predstavlja samosvojo interpretacijo balkanskega trubaštva, ki ga za potrebe kompatibilnosti, z že kar stereotipno folk melanholijo, temu primerno obtesa, utiša in mu nameni prvo stransko vlogo. Glavna je rezervirana za Condonov vokal. Posledica tega je ta, da so skladbe z Gulag Orkestra bližje avantgardnim kompozicijam ultramaratonca Sufjana Stevensa kot pa nebrzdanemu zvoku trobente, ki ga poznamo iz Kusturičevih filmov ali pa s koncertov katerega izmed številnih tovrstnih orkestrov v Križankah. Gulag Orkestar ne posega v polje ne enega ne drugega, temveč ostaja zunaj okvirov world music trubaštva. Pri tem se posluži tudi primitivnih elektronskih ritmičnih podlag, ki album pripeljejo do nekaterih najboljših trenutkov. Tu se razpoloženje albuma oddalji od sicer prevladujoče monotone trobentaške turobnosti. Če bi si lahko pri tej plošči kaj želeli, bi bil to zagotovo večji poudarek na ritmiki in dinamiki glasbe.
Beirutu enega izmed vrhuncev ustvari pri komadu Scenic World, ko se na povsem sintetični podlagi izmenjaje zvrstita glas in harmonika. Večji del ostalih skladb pa je prežet s trobili, ki so vse preveč v sozvočju z zamolklim Zachovim vokalom, namesto da bi v kontrastu z njim ustvarjale napetost.
Za ljubitelje v znoj oblitih trubačev je še vedno najboljša možnost odhod v sam epicenter tovrstnega dogajanja, za bolj zapečkarske tipe pa vsake toliko kakšen koncert v okviru Druge godbe. Beirut namreč balkansko trubaštvo uporabi zgolj kot eksotičen dodatek, ki mu omogoča prepoznavnost v široki paleti folk izvajalcev. A tudi znotraj balkan-folk mikro žanra ni Beirut nobena velika izjema. Tu je vsaj še njegov kolega Jeremy Barnes, ki je v okviru solo projekta, poimenovanega A Hawk and a Hacksaw, prav tako mešal folk in vzhodnoevropsko etno zapuščino. Če povzamem, je Gulag Orkestar plošča, ki utegne mnogo bolj zanimivo zveni Zahodnjakom kakor Balkancem.
pripravil Primož Vozelj
Komentarji
komentiraj >>