Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
Satana božajoč OFF Program! (3964 bralcev)
Torek, 6. 6. 2006
Boris V.



JIHAAA! Evo mene!

... Javier Solana se trudi podkupiti Irance ...

... Jacques Chirac in Angela Merkel na klepetu o mnogočem ...

... Abas napovedal referendum o bodočih mejah neodvisne Palestine ...

... Združene države začele z namestitvijo nacionalne garde ob meji z Mehiko ...

... Bolivijski predsednik Evo Morales začel deliti zemljo kmečkim skupnostim avtohtonih prebivalcev ...

Kot najbrž veste, je danes šesti junij. Morda pa niste bili pozorni na dejstvo, da je današnji datum idealen za prihod Satana. Če današnjemu datumu odvzamemo ničle, dobimo število 666, ki v glavah mnogih tudi zaradi hollywoodskih filmov na to temo pomeni grožnjo celemu svetu. Prav današnji dan si je filmska industrija izbrala za lansiranje remake-a filma 'Znamenje' iz leta 1976, ki govori o hudičevem otroku. Strah pred tem, da bodo prav one rodile malega Satančiča, se tako širi med nosečnicami v Los Angelesu.

Na Nizozemskem pa je kakih dva tisoč gorečih vernikov pripravilo verski maraton v molitvi, da bi se izognili apokalipsi in pokazali zobe hudiču. Verniki, večinoma protestanti, opozarjajo, da bodo satanisti izkoristili primeren datum za zlo in čaščenje princa teme. Morda ne bi bilo odveč, ko bi videli odsev Satana tudi v zlatu, ki krasi notranjost katoliških cerkva ali podpisanih meddržavnih dokumentih, ki legalizirajo krajo in potiskajo ljudi v vse večji obup.

Poslušate Satanovo ramo trepljajoč OFF Program Radia Študent!

V Iranu se je mudil visoki predstavnik Evropske unije za skupno zunanjo in varnostno politiko in bivši generalni sekretar NATA, Javier Solana. Prispel je z novo podkupnino, ki naj bi Iran prepričala, naj konča bogatenje urana. Podrobnosti ponudbe sicer niso znane, prejšnji osnutki pa so omenjali pomoč pri gradnji jedrskih reaktorjev, zagotovilo dobave jedrskega goriva, podporo vstopu Irana v Svetovno trgovinsko organizacijo ter napoved Združenih držav, da bodo preklicale nekatere dvostranske sankcije. V primeru iranske zavrnitve predloga pa se omenja embargo na prodajo orožja. Še vedno se o možnih ukrepih zoper Iran ne strinjajo Rusija in Kitajska na eni ter ZDA, Velika Britanija in Francija na drugi strani.

O iranski jedrski krizi in še o čem drugem bosta danes klepetala francoski predsednik Jacques Chirac in nemška kanclerka Angela Merkel. Na neformalnem srečanju, kje drugje kot na nekem gradu, bosta besedičila o pripravah na zasedanje Evropskega sveta, ki bo petnajstega in šestnajstega junija v Bruslju. Par besed pa bosta navrgla tudi na temo iranske jedrske kolobocije, razmer v okupiranem Iraku, misije EU v Demokratični republiki Kongo in ustavne krize Evropske unije. Francija je na referendumu prva zavrnila evropski dokument, francoska ministrica za evropske zadeve Catherine Colonna pa je dejala, da ne vidi možnosti, da bi Francozi dvakrat glasovali o istem besedilu.

Glasovali pa bodo Palestinci. Palestinski predsednik Mahmud Abas bo po današnjem srečanju izvršnega odbora PLO in parlamentarnih strank določil datum referenduma o bodočih mejah neodvisne Palestine in načrtu za priznanje Izraela. Gibanje Hamas, ki je po zadnjih parlamentarnih volitvah oblikovalo vlado, zahteva več časa za dialog, referendum pa po mnenju tiskovnega predstavnika Hamasa, Samija Abu Suhrija, ni potreben. V izraelskih zaporih zaprti pripadniki Hamasa, Fataha, Narodne fronte za osvoboditev Palestine in Islamskega džihada so sicer podpisali dokument, ki predvideva posredno priznanje izraelske države. Vsem dokumentom navkljub pa si bližnjevzhodni sosedi še naprej izmenjujeta rakete, s tem da so Izraelci pri tem bolj radodarni.

Tesna zaveznica Izraela, ZDA, je začela z nameščanjem pripadnikov nacionalne garde na mejo z Mehiko. Prisotnost vojske naj bi pomagala preprečevati ilegalne imigracije, v nacionalni gardi pa kljub očitnemu zatrjujejo, da ne gre za militarizacijo meje. Branit južno mejo je prišlo že petinpetdeset vojakov, do začetka julija jih bo tam 2500, vseh 6000 pa bo Mehičane držalo na muhi do prvega avgusta. Z namestitvijo vojske želi ameriški predsednik George Bush zapreti luknje v meji in zaustaviti nenehen tok priseljencev z juga. V Aktualno politični redakciji gremo stavit, da je čistilki v Beli Hiši ime Maria.

Ostanimo še za trenutek pri modrostih ameriškega predsednika. George se je zavzel za prepoved porok med istospolno usmerjenimi po vseh Združenih državah. Tako je kongresu predlagal sprejem ustreznega amandmaja k ameriški ustavi. Če vzamemo v obzir novembrske delne volitve v kongres, padec podpore zaradi sranja v Iraku in podobne zadeve, vidimo zadnjo potezo ameriškega predsednika v pravi luči. Gre za nič drugega kot predvolilni trik, saj realnih možnosti za sprejem takega amandmaja ni. Za spremembo ustave je namreč potrebna dvotretjinska večina v obeh domovih ameriškega kongresa, nato pa morajo to potrditi še tri četrtine ameriških zveznih držav, Bushu pa zadostne podpore primanjkuje že v kongresu.

Zaradi oddaljenosti sledečih volitev pa verjetno ni predvolilni trik zadnja odločitev bolivijskega predsednika Eva Moralesa. Ta je začel s programom razdelitve zemlje kmečkim skupnostim avtohtonih prebivalcev. V sklopu programa agrarnih reform je tako razdeljeno že več kot trideset tisoč kvadratnih kilometrov zemlje. Program je štartal potem, ko so lastniki zemlje zapustili pogajanja z vlado in zagrozili, da se bodo samoorganizirali za zaščito svojih posesti. Tisoče kmetov se je zbralo v Santa Cruzu, sicer centru federacije Bolivijskih veleposestnikov, da bi videlo Moralesa pritisniti na gumb za začetek agrarne revolucije. Bolivijski predsednik ima namen razdeliti petino Bolivije v naslednjih petih letih.

Okoli tisoč ljudi pa se je z drugimi nameni zbralo v Diliju, prestolnici Vzhodnega Timorja, in pred uradom predsednika vlade Marijem Alkatirijem zahtevalo njegov odstop. Predsednik parlamenta Francisco Guterres je upornikom v državi postavil oseminštirideseturni rok, da položijo orožje. V spopadih med vojsko, policijo in prebivalstvom, ki so izbruhnili prejšnji mesec, je doslej umrlo najmanj trideset ljudi, okoli sto tisoč pa naj bi jih pobegnilo in se zateklo v begunska taborišča na obrobju. Mednarodne enote so na glavnih cestah v prestolnici postavile več kontrolnih točk, da bi zaustavili prihod novih protestnikov. Na kateri strani so, tako verjetno ni dvoma.

Še kritika domače oblasti, tokrat iz ust ameriške administracije. Ameriško zunanje ministrstvo je objavilo letno poročilo o trgovini z ljudmi, ki je analiziralo 158 držav in jih razvrstilo v štiri skupine. Slovenija je pristala v skupino držav, ki minimalnih standardov za odpravo trgovine ne izpolnjuje v celoti. 'State department' slovenski vladi priporoča, naj svoja prizadevanja usmeri v večji sodni pregon trgovcev z ljudmi, saj je policija leta 2005 preiskala sedem primerov trgovanja z ljudmi, vendar ni prišlo do nobene obsodbe.

Dodajmo, da je sedanja slovenska oblast Društvu Ključ, ki skrbi za žrtve trgovine z ljudmi, namesto obljubljenih sedemindvajsetih milijonov tolarjev dala le trinajst. Tako je bilo Društvo Ključ prisiljeno zapreti tako imenovano varno hišo za žrtve, saj je ni moglo več financirati. Zanimiv podatek je tudi, da je predsednica društva Katjuša Kos, sopotnica Draga Kosa, ki mu je roke zavezala prav sedanja oblast. Pojasnila smo iskali na Ministrstvu za zunanje zadeve, vendar se niso mogli odločiti, ali bi nam izjavo o poročilu podali ali ne, kritika pa leti tudi na Društvo Ključ, saj se nam na njihovi dežurni telefon kljub večkratnim poskusom nihče ni oglasil.

Tokratni OFF je zakrivil Boris.


Komentarji
komentiraj >>