Galerija Gregorja Podnarja na Kolodvorski ulici v Ljubljani nadaljuje svojo pot, ki jo je njen vodja, Gregor Podnar, začrtal že na prvi lokaciji v Kranju. Da je za predstavitve sodobne umetnosti premalo prostora, je že vsem znano dejstvo, zato so lokacije , ki temu posvečajo svojo pozornost, poleg Galerije Gregorja Podnarja naj izpostavim še Kapelico in ŠKUC, še toliko bolj dobrodošle in potrebne.

Tokrat nam Galerija Gregorja Podnarja predstavlja samostojni projekt madžarskega umetnika Attile Csorga pod naslovom Skin of Space. Csorga poznamo že iz predstavitve v Ljubljani, kjer se je leta 1999 prvič predstavil na razstavi Altered States v galeriji ŠKUC skupaj z Antalom Laknarjem. Csorgo je rojen leta 1965 v Bukarešti, kjer je tudi diplomiral na Likovni akademiji. Poleg tega je zaključil študij na Rijksakademie van beeldende Kunsten v Amsterdamu. Je eden najvidnejših in najbolj individualnih umetnikov v madžarskem prostoru. Svojo domovino je zastopal na beneškem bienalu leta 1999 in leta 2003 na Istambulskem bienalu. Leta 2004 je bila v Kettle’s Yard-u v Chambride-u na ogled njegova obsežnejša samostojna retrospektiva.

Atilla Csorgo raziskuje prostor in sicer na način, da le tega odvija in lupi. Tridimenzionalna vsebina prostorskega telesa je v celoti , brez prekinitev prenešena na nosilec. Deli, ki jih sicer ne bi bilo možno videti na en mah, jih zaobjeti z enim samim pogledom, saj stojijo pred ali za, pod ali nad, so tokrat na ogled postavljeni simultano. Oko Atille Csoga zaobjame celoto z enim samim pogledom in ne zgolj ene same točke. Pogosto za ta način predstavitve uporabi kroglo, geometrijsko telo, ki mu že Platon priznava najvišjo oziroma najpopolnejšo vrednost. Csorgo k predstavitvi pristopa na popolnoma znanstveni način, a kljub temu ne zanemari prepotrebne igrivosti, ki njegova dela zavezujejo umetnosti. Svoje prostore, predstavljene v krogli, poimenuje preprosto: pomarančni prostori.

Njegovo ustvarjanje je enako lupljenju pomaranče, ki jo olupimo na način, da dobimo eno samo dolgo vijugasto lupino. Značilno spiralno gibanje tvori bazo vsake posamezne slike. Orange space sestavljata dve fotografiji 360 stopinjskih panoramskih posnetkov. Prva dvodimenzionalna podoba je predstavljena v obliki lupljene pomarančne skorje, druga pa je sferična podoba na tankem aluminijastem stojalu, ki je sestavljena iz prve dane oblike.

Drug način predstavitve prostora je predstavljen pod naslovom Olupljeno mesto - Peeled city, projekt, ki je bil prvič predstavljen leta 2002. V ta namen je avtor modeliral in izluščil model nebotičnika iz New Yorka. Vsaki stranici modela iz kartona je Csorgo namenil drugo barvo. Sprememba barve na izluščeni obliki je tudi pokazatelj spremembe smeri lupljenja: ali kot pravi sam: »Celoto lahko sedaj opazimo hkrati, kar prej ni bilo mogoče.«

Lupljenje oziroma odvijanje prostora je le eden od možnih način reprezentacije prostora. Površina prostorskega telesa je v celoti in brez vsakršnih vmesnih postaj sploščena na ploskev. Csorgo nam prikaže stavbo v izvedbi lepenke, ki jo na naslednji stopnji pripelje do dekonstrukcije, hkrati pa nam celoto predstavi tudi v natančno izrisani risbi.

Atilla Csorga si vsekakor velja zapomniti. V svojih delih sega tako po vejah znanosti, katere pa sočasno povezuje z umetniškim navdihom. Csorgo je romar v deželi Zdaj, kjer znanost izgublja svetost in vse bolj prehaja v nekakšno zbirko različnih metod.

Kdo je pravzaprav Atilla Csorgo? Natančen arhitekt, snovalec prostorov, likovnik? Lahko mu priznamo nekaj vsega. Z uporabo različnih metod prispe do likovnega in zato ga bržkone lahko umestimo v vrh sodobnih umetnikov. In prav zato, nikar ne prezrite te, sicer manjše, a izredno močne predstavitve. Razstava bo odprta še do 24. junija , za vas pa se je po njej razgledala Saša B.