Četrtek, 22. 6. 2006
jurij
Po petih letih se Tool vračajo z novo ploščo 10,000 Days in znova dokazujejo, da so res eden največjih bandov v rock oziroma metal glasbi. Teh pet let odsotnosti, v kateri so delali na razlicnih projektih od Perfect Circle, do sodelovanja Adam-a Jones-a z Melvinsi in Lustmordom, do solo projektov, so dodobra izkoristili in znova naredili ploščo, kateri ni kaj očitati. Popolna produkcija, odlični aranzmaji, pronicljivi teksti Maynard-a Keenan-a in po stari navadi originalen in nevsakdanji dizajn samega albuma. S slednjim tako pokažejo celi sceni svojevrsten boj proti piratstvu, saj se ga splaca kupiti že zaradi njegovega izgleda. Da o sami glasbi ne bi izgubljal besed. O njej v Tolpi Bumov samo na Radiu Študent (v celoti!) ...
* Nekako smo vajeni, da skupine, ko enkrat pridejo na lestvice začnejo izdajat svojo glasbo na približno leto in pol, da ljudje ne bi slučajno pozabili na njih. Mnogi zaradi takega načina dela in želje po čimvečjem zaslužku začnejo pozabljati na kvaliteto in pristnost. Na srečo pa vsi le ne podležejo glasbeni industriji in raje ostanejo pri svojem načinu ustvarjanja, ki se potem pozna pri končnem izdelku. Ena takih skupin so vsekakor Tool., pri katerih smo že navajeni, da izdajajo svoje albume v presledku treh, štirih let. Kljub temu, da moramo fani kar dolgo časa čakati na njihove nove izdelke, pa z vsakim novim nato dokazujejo, da so eden boljših bandov devetdesetih in novega tisočletja.
Tako se po petih letih od izdaje njihovega zadnjega dolgometražnega albuma Lateralus, Tool vračajo z novo ploščo 10,000 Days in znova dokazujejo, da so res ena največjih skupin v rock oziroma metal glasbi. Ta leta odsotnosti, v kateri so delali na različnih projektih od Perfect Circle, sodelovanja Adam-a Jones-a z Melvinsi in Lustmordom, do solo projektov, so dodobra izkoristili in znova naredili ploščo. Ploščo, ki ji ni kaj očitati. Popolna produkcija, odlični aranžmaji, pronicljivi teksti Maynard-a Keenan-a in po stari navadi originalen in nevsakdanji dizajn samega albuma. S slednjim tako pokažejo celi sceni svojevrsten boj proti piratstvu, saj se ga splača kupiti že zaradi njegovega izgleda. Kartonskemu ovitku sta namreč dodani dve leči, ki dajeta ob pogledu skoznje fotkam v knjižici efekt trodimenzionalnosti.
Glasba sama pa se znova, kot smo pri njih že vajeni, razvija dalje od prejšnjih plošč. Saj ne, da so odkloni veliki, še vedno je dobro slišno, da so to Tool, predvsem bas linije Justin-a Channcelor-a, ter bobnanje Danny-ja Carey-a. Prav tako se Maynard-ovega vokala ne da zamenjati za nobenega drugega. Je pa vsekakor slišno, da je Adam Jones v zadnjih časih veliko sodeloval z Melvinsi in pa nojzerskim producentom Lustmordom, ki je poleg Bill-a McConnela na vokalu edini gost na plošči. Kljub natolcevanjem medijev pred izidom, da naj bi plošča vsebovala, kar nekaj znanih gostujočih imen, od David-a Bowie-ja, ki naj bi bil njihov velik fan, pa do Buzza iz Melvinsov in še bi lahko našteval. Od ostalih njihovih izdelkov se 10,000 Days razlikuje predvsem po tem, da le redki komadi stojijo sami zase, veliko večji efekt imajo, če ploščo poslušaš od začetka do konca. Za kar si je pa potrebno vzeti čas, saj je dolga kar uro in šestnajst minut. Mnoge bo verjetno zmotilo tudi to, da so veliko bolj umirjeni, kot smo od njih vajeni. Vsekakor pa to ni album na katerega bi padel že ob prvem poslušanju, razen ene treh potencialnih hitov. Med njimi bi predvsem izpostavil otvoritveni komad Vicarious, v katerem Maynard na njegov ciničen način poje o resničnostnih Tv showih, poročilih in televiziji nasploh.
Mene je razveselila tudi produkcija albuma, ki se je od res spolirane in perfektne predhodnika Lateralus, znova premaknila k bolj temačni in rahlo umazani, ki smo je vajeni pri Aenimi. Teksti so znova precej tipični Toolovski, obogateni z precejšnjo
mero družbene kritike, cinizma, zapakirani seveda v mnoge metafore. Nikakor pa ne neumni in na prvo žogo. V komadih Wings for Marie in 10,000 Days pa celo osebno izpovedni, posvečeni Maynard-ovi mami, ki je umrla po 27-letnem oziroma 10.000 dnevih boja s paralizo, ki jo je prizadela po infarktu.
Tool torej tudi z zadnjo ploščo ostajajo eden najboljših bandov v rock, metal glasbi ali kamorkoli bi jih pač že radi popredalčakali. Po mojem mnenju ostajajo kar eni največjih v glasbi nasploh. Plošči bi mogoče očital le dolžino, saj si je res potrebno vzeti kar precej časa, da jo preposlušaš celo, od začetka do konca. Ravno zaradi tega bomo spustili zaradi časovne omejenosti kar nekaj komadov.
pripravil Jure Vlahovič
Komentarji
komentiraj >>