»To leto proglašamo Ano Desetnico v znaku sonca!« Tako je direktor Goro Osojnik, predstavil deveti mednarodni festival uličnega gledališča, ki letos poteka v Ljubljani od 28. junija do 2. julija. Ko je dan po otvoritvi, v četrtek popoldan, ob okna in strehe v stari Ljubljani zaropotala toča velikosti majhnih lešnikov, je bilo jasno, da je festival zopet, kot uročen, priklical dež.

Vprašanje dokončnih vremenskih izidov ni edino odprto in problematično področje, ki se to poletje odpira za napovedi in ocene. Leta 2004 je organizacija EUNETSTAR, Evropska mreža uličnih umetnosti, naredila raziskavo publike svojih članov, oziroma devetih evropskih uličnih festivalov. Rezulatati so domnevno širino občinstva s katero se ponaša Ana Desetnica postavili pod vprašaj. Izpostavilo se je namreč, da Ljubljana, skupaj s poljskim Poznanom in romunskim Sibiuom, izstopa po številu mladih in izobraženih, ki so obenem redni obiskovalci kulturnih dogodkov in pripadniki višjih družbenih in poklicnih kategorij.

Glede na strukturo udeležencev preseneča dejstvo, da imamo tudi eno najmanjših skupin rednih obiskovalcev in večjo tistih, ki so na ulicah prisotni zaradi dogajanja in vzdušja, ne pa nujno zaradi ogleda dogodka samega.

Ulica kot prostor odprt za vse starosti, nacionalnosti, družbene razrede in položaje, po teh ugotovitvah izgublja svojo ključno prednost – možnost vključevanja tistih, ki so iz institucionalizirane kulturne konzumacije izključeni. Na podlagi tega je padla odločitev za nekoliko drugačen program.

Festival bo revnejši za petino predstav, manj bo udeležencev in ponovitev, zato pa več pohodnih predstav in dogodkov namenjenih ustvarjanju razigranosti in komunikaciji s prebivalci mesta. Takšen je Piknik, ki bo v nedeljo z druženjem zaključil festival, Igrališče v soboto ob 17ih, ki k igranju v Zvezda parku vabi predvsem odrasle, pa Semenj kultur, ki ob istem času na Šuštarskem mostu predstavlja različna nacionalna kulturna društva in opominja na multikulturno sestavo naše prestolnice. Naj omenim, da je redkejšemu programu poleg nove programske sheme žal botroval tudi, vsako leto slabši, finančni položaj festivala.

Organizatorji poudarjajo, da obstajata dva načina obiska festivala, ki pa se jim zdita enakovredna. Prvi naj bi bil bolj klasičen. Pri njem v glavni vlogi nastopa resnejši obiskovalec s katalogom v rokah. Drugi je bolj neobvezen. Pri tem festival ni le mesto odvijanja predstav, ampak tudi mesto srečevanja, druženja in žura. Organizatorji menijo, da je na festivalu večinoma prisoten prvi tip - kar sicer ne ustreza ugotovitvam raziskave - ter da je treba k zabavi privabiti še vse ostale. Potemtakem hočejo malo več bum-buma in rom-pom-poma.

Demokratizacija prostora je hvalevreden namen, pri katerem pa ne gre pozabiti, da sta poleg refleksije okolja in vključevanja publike, tudi družbeno kritični naboj in socialna satira med elementi, iz katerih izhaja ulični teater. Pomemben je tudi pomen v ozadju in ne le dogajanje zaradi dogajanja samega. Mogoče je dober primer privlačnega dogodka z vprašljivo vsebino otvoritvena predstava festivala »Drugače rečeno« francoske skupine Delit de facade. Simpatični gagi, veliko muzike, atraktivnost postavitve ogromnih lutk za okna resnične fasade na Miklošičevi 4, odlični glasovi špikerjev Radia Študent, mravljišče ljudi, ki so predstavo opazovali kar sede na ulici in ustvarili občutje pravega, živega, utripajočega mestnega centra...

Pa vendar, odpustite mi na pikolovskosti, pravzaprav mi ni čisto jasno za kaj v tej predstavi gre. Pripoved o življenskem ciklusu dveh družin se ne premakne s posameznih humornih točk, medsebojno slabo povezanih in dokaj nedorečenih. Namesto, da bi se razvijal določen pripovedni lok, nas skuša predstava le nasmejati z vseh strani, in upa, da bo uveljavljena formula: malo seksa, malo izhlapelih starih staršev in kakšen v besu razbit kos pohištva, še enkrat vžgala.

Pred nami so še trije festivalski dnevi in zaenkrat kaže tako: Ljubljana utripa v ritmu korakov polnega mesta, na ulici se razgrabljajo programski listi, tudi četrtkova ploha se je začasno potuhnila. V vsakem primeru je še prezgodaj za kakršnekoli vremenske in druge napovedi. V nedeljo ob štirinajstih se pri Figovcu lahko pridružite razpravi Teoretskega simpozija, ki bo vrednotila novo programsko usmeritev. Razmišljanje o festivalu na Radiu Študent lahko poslušate še v ponedeljek, ko bo Ano Desetnico objel kolega Bojan Anđelković.

Za sonce sem navijala Iva Kosmos.