Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
Anti-kolonizatorski OFF Program! (3117 bralcev)
Torek, 4. 7. 2006
Boris V.



The oppressed have become the oppressors!


... palestinski ultimat Izraelu potekel brez pretresov ...

... Poljska in Romunija še vedno nemi glede dejavnosti CIE na njunem ozemlju ...

... V Darfurju se spet kuha ...

... jutri v Makedoniji parlamentarne volitve ...

... Amnesty International izraža zaskrbljenost zaradi homofobnega nasilja in poziva oblasti k ukrepanju ...

Vsi pravi slovenski domoljubi bi morali vedeti, kateri dan je danes ... in biti na to ponosni. Danes namreč Američani praznujejo dan neodvisnosti. Združene države Amerike so tako stare že celih dvesto trideset let. Kar je malo v primerjavi z Ljubljano, ki jih šteje že več kot osemsto šestdeset od prve omembe mesta. Stvar se je zakuhala sredi osemnajstega stoletja, ko so prebivalci britanskih kolonij ugotovili, da plačujejo preveč davkov, vendar je do upora minilo približno dvajset let. Leta 1775 je izbruhnila vojna, ki se je uradno končala v Parizu leta 1783.

Izdatno so Američanom v spopadu z britansko krono pomagali Francozi, ki pa trenutno ne kotirajo ravno visoko v ameriških srcih. Zato pa je ameriška revolucija globoko zasidrana v srcih naših patriotov, saj se šušlja, da je glavni avtor Deklaracije o neodvisnosti, Thomas Jefferson, vlekel ideje celo iz ustoličevanja karantanskih knezov. Tako so zastave s karantanskimi panterji na državni proslavi 25. junija najverjetneje orosile oko tudi kakšnemu mimoidočemu ameriškemu turistu. Naj izpostavimo še to, da so šle ZDA takrat v vojno, ker niso hotele biti več kolonije britanske krone, zdaj pa so v vojni, ker bi še naprej želele biti kolonije kapitala.

Berete anti-kolonizatorski OFF Program Radia Študent!

Kljub poteku ultimata, ki so ga palestinski ugrabitelji izraelskega vojaka postavili Izraelu, se ni zgodilo nič pretresljivega. Vsaj s strani Palestincev. Izraelska vojska je namreč malo pred iztekom ultimata raketirala islamsko univerzo v Gazi in povzročila večjo gmotno škodo. Tiskovni predstavnik ene od palestinskih skupin, ki so grozile s smrtjo vojaka po izteku ultimata, je dejal, da o vojaku ne bodo dajali nobenih informacij. Izrael je ultimat sicer zavrnil že na začetku in ugrabitev s pridom izkorišča za napade na območju Gaze.

Z napadi so pričeli tudi uporniki iz Darfurja. Napadli so mesto Hamrat al-Sheikh, ki se nahaja izven te pokrajine. Tako se pojavljajo strahovi, da se bo konflikt razširil tudi na druge predele Sudana, v skrajnem primeru celo na Čad, ki ga pestijo podobne težave. Uporna skupina Gibanje za pravičnost in enakopravnost, ki je izvedla zadnji napad, ni podpisnica mirovnega sporazuma, vodja misije Združenih narodov, Jan Pronk, pa svari pred morebitnim kolapsom tega dogovora. V treh letih darfurske morije je umrlo dvesto tisoč ljudi, dva milijona pa jih je pobegnilo z domov.

Ne pred morilci, pač pa pred soočenjem s preiskovalci bežita Poljska in Romunija. Ti dve državi se namreč še vedno nista odzvali na pozive o preiskavi domnevnih dejavnosti ameriške obveščevalne službe CIA na njunem ozemlju. To je dejal posebni poročevalec Parlamentarne skupščine Sveta Evrope, švicarski senator Dick Marty. Marty in evropski komisar za pravosodje, Franco Frattini, sta obe državi pozvala, naj začneta omenjeno preiskavo, vendar odgovora še ni.

Neke vrste odgovor pa bodo kmalu dobili v Makedoniji. Jutri bodo namreč četrte parlamentarne volitve od osamosvojitve leta 1991. Pokroviteljsko vlogo so že prevzele Združene države in Evropska unija in Makedonijo opozorile, da bodo svobodne in poštene volitve ključnega pomena za proces približevanja EU in NATO. Med predvolilno kampanjo so skoraj vsakodnevno poročali o nasilju in incidentih, predvsem med pristaši glavnih albanskih strank na območju z večinskim albanskim prebivalstvom.

Rahlo prednost pred vladajočo socialdemokratsko stranko premiera Vlada Bučkovskega naj bi imela glavna opozicijska stranka VMRO-DPMNE Nikole Gruevskega. Pomemben igralec na povolitvenem političnem odru bodo tudi albanske stranke. Vodja največje opozicijske albanske Demokratske stranke Albancev, Arbena Xhaferi, je mnenja, da Makedonija ne more obstati kot večetnična država, in se poleg tega zavzema za to, da bi se neodvisno Kosovo združilo z Albanijo. Spopadi med Albanci in makedonskimi silami so se sicer končali leta 2001, vendar se apetiti nekaterih političnih sil očitno niso zmanjšali. Kaj bodo tokratne volitve prinesle državljanom Makedonije, bomo videli čez nekaj dni.

Nasilje ni tuje niti na domači grudi. V preteklih dneh se je zgodilo več homofobnih napadov v Mariboru in Ljubljani. V Amnesty International Slovenije so že izrazili zaskrbljenost in pozvali oblasti, naj storijo vse za razkritje in ukrepanje proti nasilnežem in odločno sporočijo, da tovrstno nasilje, kot vsako drugo, ni dopustno. O pozivu oblastem in rešitvah problema smo govorili z Alenko Jerše z Amnesty International Slovenije:

/////////////////////////////////////////////////

Ponovno bi vas radi obvestili o trenutnem stanju gambijskih nogometašev, ki so zaprosili za milejši režim oziroma za enomesečni izpust iz Centra za odstranjevanje tujcev pri Postojni. Tokrat imamo bolj žalostno novico glede prihodnosti omenjenih prosilcev za azil, ki nam jo je sporočila Nina Klun iz Ministrstva za notranje zadeve:

///////////////////////////////////////////////////


Komentarji
komentiraj >>