... Desnosredinska stranka VMRO-DPMNE je dobila volitve v Makedoniji ...
... volitve bi radi časovno premaknili v Demokratični republiki Kongo...
... Avstrijska vlada je sprejela uredbo o dvojezičnih tablah na Koroškem...
... po ponovnem preštetju spornih glasovnic v Mehiki naj bi tesno vodil konservativni kandidat Filipe Calderon …
NAPOVEDNIK
Prejšnji teden so v Sloveniji homoseksualci naleteli na nestrpnost in nasilnost. Toliko bolj navdihujoča novica za istospolno usmerjene pa nepričakovano prihaja iz Severne Irske. Tam so namreč po predlogu britanske vlade uvedli zakon, ki dopušča posvojitev otrok homoseksualnim parom in neporočenim heteroseksualnim ljubimcem.
Kljub temu, da je zakon naletel na odobravanje ljudstva, pa ne gre samo za sprejetje in enakopravnost marginalnih skupin. To dokazuje dejstvo, da je bil zakon sprejet zato, ker imajo v Belfastu veliko sirot in zapuščenih otrok, s čimer si bodo severni Irci olajšali pereč socialni problem. Ne glede na to, koliko je dejanje Belfasta posledica oportunizma, je lahko še vedno za zgled večini naših politikov, ki so se na homofobno nasilje iz prejšnjega tedna odzivali z bebavimi floskulami o enakosti in pravicah do drugačnosti.
Kako se lahko sploh čudijo, da je nasilje izbruhnilo, ko pa v parlamentu nemalokrat čuješ nestrpne izjave o drugačnosti, še posebej iz vrst desnice. Ko pa se njihova nestrpnost realizira na ulici, potem se pa čudijo kot mali otroci, kako se je lahko to zgodilo v dobrohotni in razviti Sloveniji. Zato naj slovenski politiki svojo voljo do strpnosti kažejo z dejanji, ne pa z bedastimi obsodbami, za katere že naslednji dan skoraj nihče več ne ve.
OFF PROGRAM
Severna Koreja, ki je včeraj izstrelila sedem raket v Japonsko morje, je sporočila, da je bila izstrelitev raket svarilo mednarodni skupnosti, kaj se ji utegne pripetiti, če bo Pjongjang skušala kaznovati. Kaznovanje Severne Koreje njen voditelj Kim Jong-il razume skoraj kot vojaški napad na suverenost azijske države, saj je Pjongjang že zdaj izpostavljen močnim finančnim sankcijam mednarodne skupnosti. Spomnimo, da Varnostni svet Združenih narodov ni sprejel resolucije Združenih držav Amerike, Japonske in Velike Britanije. Resolucija je predvidevala še strožje sankcije proti Severni Koreji, temu pa sta nasprotovali Rusija in Kitajska. Več o ameriškem odzivu na izstrelitev raket Pjongjanga ter o drugem dogajanju po Združenih državah nam je povedala redna dopisnica Radia Študent, Lidija Poljaček.
/////////////////////////////////////////////////////
Močnejša eksplozija je odjeknila pred šiitsko mošejo imama Majtama al Tamrja v Iraku, nedaleč od Bagdada. Mošeja se nahaja v mestu Kufi, ki je pomembno šiitsko romarsko zbirališče. V eksploziji je umrlo trinajst ljudi, najmanj štirideset pa jih je ranjenih. Med ubitimi naj bi bilo tudi več iranskih romarjev, kar je uradni Teheran izkoristil za to, da je Američane obtožil nesposobnosti zagotavljanja reda in miru v Iraku.
Izrael še naprej stopnjuje napade v Gazi, vse to pa počne zaradi enega samega vojaka, ki ga je ugrabila palestinska gverilska skupina. Večina prebivalcev na severu Gaze je že zapustila svoje domove, ko so zjutraj tja prispeli izraelski tanki, intenzivno napadanje pa se dogaja tudi iz zraka s helikopterji in letali. Do sedaj je bilo v invaziji uničene že veliko palestinske infrastrukture, kar življenjske razmere palestinskih civilistov še bolj otežuje, kot jim ga je oteževala prekinitev finančne pomoči Palestini po izvolitvi Hamasa.
Razmere so bile napete v Makedoniji pred včerajšnjimi splošnimi volitvami, vendar pa do večjih incidentov vendarle ni prišlo. Na volitvah je zmagala desnosredinska stranka VMRO-DPMNE pod taktirko Nikole Gruevskega, ki je bila v prejšnjem mandatu opozicijska stranka. Gruevskova stranka bo imela v parlamentu 55 sedežev, medtem ko bo imela iz prejšnjega mandata vladajoča Socialdemokratska stranka 32 sedežev. Ostalih 33 sedežev si bodo razdelile manjše stranke. Dosedanji premier in predsednik Socialdemokratske stranke, Vlado Bučkovski, je že čestital Gruevskemu za zmago.
Z organiziranjem predsedniških volitev imajo veliko težav v nemirni Demokratični republiki Kongo. Več kot polovica od 33 predsedniških kandidatov zahteva časovno premestitev volitev, ki bi se morale zgoditi ta mesec. Poleg nemira volitve najbolj ovira dejstvo, da je bilo natisnjenih veliko več volilnih lističev, kot jih za izvedbo potrebujejo, zato lahko pride do netransparentnosti in nelegitimnosti volitev. Spomnimo, da bodo to v Demokratični republiki Kongo prve volitve po 45 letih.
Nedeljske volitve v Mehiki so postregle z zelo tesnim izidom in pa tudi s spornimi glasovnicami. Po ponovnem štetju 2,6 milijona volilnih lističev naj bi bil v rahli prednosti desničarski kandidat Nacionalne akcije Felipe Calderon pred levičarskim kandidatom Lopezom Obradorjem. Ponovno preštevanje je sicer zahteval Obrador, ki je po prvem preštevanju zaostajal za vsega 0,6 odstotka. Četudi bo Calderonova zmaga postala tudi uradna, bo prišlo do tega, kar se je zgodilo v ravno tako razcepljeni Nemčiji ter Italiji. Z državo bo sicer upravljal zmagovalec, ne bo ji pa mogel vladati.
Avstrijska vlada je sprejela uredbo o dvojezičnih tablah na Koroškem. Po uredbi bi imeli na Koroškem 141 dvojezičnih napisov. Za mnenje o vsem skupaj smo povprašali predsednika Narodnega sveta koroških Slovencev, Matevža Grilca.
/////////////////////////////////////////////////////
Kaj pa misli Grilc o tem, da je slovensko zunanje ministrstvo na začetku pozdravilo avstrijski predlog?
/////////////////////////////////////////////////////
Ko je Dimitrij Rupel končno spredvidel, da podpira sporen predlog avstrijske vlade, se je sešel z Grilcem, predsednikom Zveze koroških Slovencev, Marjanom Sturmom, in predsednikom Skupnosti koroških Slovencev, Bernardom Sadovnikom. In kaj so dosegli na pogovoru?
/////////////////////////////////////////////////////
V parlamentu ravnokar zaseda matični odbor, v katerem razglabljajo o izboru oklepnikov za Slovensko vojsko. Tokrat seja poteka za zaprtimi vrati. Pobudnik zanjo je bil poslanec Socialnih demokratov Avrelio Jurij, ki smo ga ujeli tik pred sejo.
/////////////////////////////////////////////////////
Zapletom z gambijskimi državljani, mladimi perspektivnimi nogometaši, ki so v Sloveniji zaprosili za azil, še ni videti konca in celotna zadeva še naprej mrtvo visi v zraku. V bistvu se stvari kar ponavljajo. Tako na tiskovni konferenci Ministrstva za notranje zadeve izpred dveh ur in pol nismo izvedeli nič novega. MNZ ponavlja stališče sektorja za azil, da gre pri gambijskih državljanih v bistvu za ilegalce, ki bodo tako najverjetneje izgnani iz države. Celotno sporočilo za javnost objavljamo na naši spletni strani pod domeno OFF Program.
Sporočilo MNZ o statusu državljanov Gambije, ki nezakonito bivajo v Sloveniji
V zvezi s člani gambijske nogometne reprezentance, ki so v Sloveniji zaprosili za azil, vendar jim je sektor za azil Ministrstva za notranje zadeve tega zavrnilo, sporočamo:
24 članov gambijske reprezentance je prišlo v Slovenijo 14. 10. 2005 na podlagi posredovanja olimpijskega komiteja Gambije in gambijske nogometne zveze za odhod svoje ekipe v tujino, veljavnih listin, ki so jih izdale gambijske oblasti in vizumov za vstop, ki jih je izdala Republika Slovenija in na podlagi katerih so Sloveniji nato zakonito prebivali. V času, ko so trenirali nogomet, niso zaprosili za azil v RS. Na dan vrnitve v domovino, to je 26. 10. 2005, so zbežali iz Ljubljane na različne kraje. Dva člana reprezentance sta se vrnila, večino ostalih pa je izsledila slovenska policija. Po stiku s policijo in tudi kasneje s pristojnimi uradnimi osebami sektorja za azil so zamolčali svoje osebne podatke oziroma so navedli napačne, nekateri so zamolčali tudi svoje državljanstvo, pot, po kateri so prišli, in navajali neresnične zgodbe. Predvsem pa so zamolčali, da so nogometaši. Ko so trajali azilni postopki, je nekaj pripadnikov reprezentance pobegnilo iz Republike Slovenije; postopke smo uspeli zaključiti v petnajstih primerih.
Sicer pa vsakega tujca, ki je v postopku odstranitve iz Republike Slovenije, policija obravnava individualno. V dveh primerih državljanov Gambije se je policija na podlagi 59. člena Zakona o tujcih odločila, da bivanje v centru za tujce nadomesti z milejšim ukrepom bivanja zunaj centra. S sklepom, ki ga dobi tujec, se mu določi kraj bivanja izven centra in obveznost rednega javljanja v centru za tujce. Tujca sta se javila, kot je bilo določeno v sklepu o odreditvi bivanja izven centra. Omenjeni sklep ne legalizira bivanja tujca na območju RS niti mu ne daje možnosti zaposlitve. Tujec je še vedno v postopku odstranitve iz države.
Za druge državljane Gambije se nismo odločili za takšno obliko nastanitve izven centra, ampak smo jim na podlagi hišnega reda izdali dovoljenje za izhod od 30.6. do 3.7.2006 in tako ugodili »zahtevi za izpustitev državljanov Gambije«, da se lahko udeležijo športne prireditve. Kljub dogovoru in garancijam, da se bodo tujci vrnili v center, se trije od skupaj sedmih niso vrnili, tako da ponovno kršijo slovensko zakonodajo. Na pisno prošnjo tujcev smo začeli tudi postopek za izdajo dovoljenja za zadrževanje v RS. Obveznost tujca, da zapusti državo, z dovoljenjem zadrževanja ne preneha in se ne spremeni, ampak se samo odloži do trenutka, ko razlogi za dovolitev zadrževanja več ne obstajajo.
Tako v azilnem postopku kot kasneje v postopku odstranitve državljani Gambije niso predložili nobenih dokazov, niso hoteli potrditi niti naše domneve, da gre za nogometaše, ki so bili na pripravah v Sloveniji. V času postopka smo za določene ugotovili, da bi lahko bili člani nogometne reprezentance, nikakor pa ni mogoče trditi, da so to vsi.
Policija zagotavlja v postopku odstranitve tujcev iz države visok standard varstva človekovih pravic, kar potrjujejo tudi nadzorne institucije, ki redno obiskujejo in nadzirajo delo Centra za tujce. V letošnjem letu so nadzor opravili Evropski odbor za preprečevanje mučenja in nehumanega ali ponižujočega ravnanja ali kaznovanja (CPT), varuh človekovih pravic in Evropska komisija za boj proti rasizmu in nestrpnosti (ECRI). V času vseh nadzorov so bili v centru za tujce tudi državljani Gambije, s katerimi so predstavniki omenjenih institucij tudi govorili.
Morebitne poškodbe pri njihovih športnih aktivnostih, kakor tudi stroške njihovega bivanja v Sloveniji, plačujemo iz proračuna RS.
Naj še dodamo, da sta v vseh primerih o odločitvah sektorja za azil presojala tudi Upravno in Vrhovno sodišče in v sodbah potrdila odločitve sektorja za azil.
Služba za odnose z javnostmi MNZ
Komentarji
komentiraj >>