Ljubljanska fotografska Galerija Photon, ki ima svoje prostore v Plečnikovem Pegleznu na Poljanski cesti, že tretje leto zapored organizira izbor sodobne erotične fotografije. Medtem ko se je prejšnji dve leti osredotočala zgolj na slovensko erotično fotografijo, se je letos razširila še na nekaj predstavnikov tujih držav, to je Italije in Srbije.

Ne glede na mednarodno zastopanost pa je treba priznati, da je izbor fotografij bolj siromašen od prejšnjih let. Razlog lahko tiči že v manjši prostorski zmogljivosti današnje lokacije. Na drugem salonu erotične fotografije v Šumiju je bilo namreč zastopanih skoraj trikrat več avtorjev kot letos. A tudi število desetih fotografov bi popolnoma zadostovalo, če bi nas njihov skupni učinek malo bolj prepričal.

Očitno je, da so se postavljalci razstave trudili, da bi na tako majhnem prostoru čim širše zajeli aspekt erotičnosti. Z izjemo dveh klasičnih črno-belih moških aktov fotografa Miha Krivica je zastopana ženska figura. Pri tem pa ne moremo reči, da bi lahko glede na obravnavo ženskega telesa uganili tudi spol fotografa. Bolj se fotografije med seboj razlikujejo po koncepciji erotike posameznega avtorja, ki niti ni toliko odvisna od spolne pripadnosti kot od njegove senzualnosti in občutka za človeško, predvsem žensko telo.

Na razstavi lahko opazimo cel spekter erotične fotografije. Od intimistične, romantične fotografije z detajli drugače skritih motivov pa do krutih, direktnih, da, že pornografskih prizorov. Kot predstavnika prvega primera lahko naštejemo dve nenaslovljeni fotografiji Polone Mlakar Baldasin z bližnjima posnetkoma ženskih stopal in skrčenih nog in prsi ter dva ukradena pogleda v kopalnico avtorja Blaža Zupančiča.

V drug sklop erotičnih fotografij spada abstraktna obravnava golega ženskega telesa. Na praški FAMU šolana Bojana Tomše je z večkratnimi osvetlitvami in prekrivanjem ženskih oblin dosegla abstraktne oblike in množico sivih tonov. Toda ta način deluje že preizkušeno in bi ga ob prvem pogledu postavili v dvajseta in trideseta leta prejšnjega stoletja, torej v obdobje nadrealizma, ko je bila združitev erotične fotografije in naknadnega ekspirementiranja v temnici že uveljavljena praksa.

Veselje do ustvarjanja novih, abstraktnih oblik s prepletanjem in raztezanjem človeških teles kaže tudi Maja Šivec. Že uveljavljena fotografinja aktov, je tu zastopana z dvema sklopoma. Prvi je študijska fotografija razkrečenega ženskega telesa, ki s svojo senco ustvarja privid pajka. Drugi del so tri fotografije, na katerih so na neprepoznavna telesa projicirani diapozitivi s pobarvanimi torzi drugih oseb. Celota deluje zaradi toplih rumenih tonov in sploh zaradi body-paintinga dokaj neokusno in kičasto. Tudi Pajek, ki je sicer dobra ideja, bi potreboval nekaj fines v obdelavi, da bi deloval bolj izčiščeno in izstopajoče od ozadja.

Dovolj izčiščeno, a zato tudi precej plakativno deluje fotografija Srbkinje Svetlane Jovanović, ki študira fotografijo v Amsterdamu. Prikazuje namreč goli torzo darkerske Femme Fatale s črnim čipkastim ovratnikom ter prebodenimi bradavicami in ustnicami. Njena polt je seveda slonokoščena, tako da se zliva z belim ozadjem. Kot edina barva izstopata njen rdeč frufru in ustnice. Ta novodobna Sneguljčica zre v nas s pretirano širokimi zenicami popolnoma neprizadeto in neizrazno.

Tega pa ne moremo trditi za ženske na štirih fotografijah italijanske avtorice Rosalie Filipetti. Na teh dvojnih osvetlitvah namreč vidimo na belem fotelju sedeti prosojno podobo ženske, ki daje skrajno histeričen videz. V spomin so se mi prikradle starinske fotografije pacientov v psihiatričnih bolnišnicah in res ne vem, kaj naj bi bilo na tem erotičnega.

Še en sklop tvorita avtorja, ki delujeta kot prava novodobna porabnika. Ena je Nataša Skušek z vertikalnim triptihom, imenovanim Sushi Landscape. Skozi osvetljeno ozadje prosevajo tri fotografije ženskega trupa, ki ima čez trebuh in genitalije položen ribji filet. K neokusnemu učinku prispavajo poleg neonske osvetlitve in slabe kompozicije še ozadje s ploščicami, rumeno brisačo, karirasto kuhinjsko krpo in modrim polivinilom. Ko pa smo ravno pri modrem polivinilu, je treba še omeniti delo Pavla Koltaja. Njegov cikel štirih fotografij prikazuje v modro folijo zavito žensko telo brez glave na črnem ozadju. Zaradi osvetljave z ultravijolično lučjo na foliji žarijo ustaljeni znaki za reciklažo umetnih snovi.

Na koncu pridemo še do pornografske fotografije. Dražen Štader, bolj znan kot režiser, je na Japonskem spremljal snemanje pornografskih filmov. Od tod sta tudi dve fotografiji japonske zapeljivke Mico z razprtimi usti. Veliko bolj pornografsko in manj erotično pa delujeta velikoformatni sliki srbske fotografinje Paule Mikloševic Muhr. V drznih položajih vidimo žensko – lutko, ki malo spominja na neposredne sado-mazo fotografije Helmuta Newtona.

Torej, če si želite malo erotike in več vsega drugega, se odpravite na Salon erotične fotografije v Galerijo Photon, ki bo odprta do 19. julija. Če pa se kakšni fotografiji enostavno ne morete upreti in imate poleg tega še kaj pod palcem, toliko bolje. Vse so namreč naprodaj!

Za vas se je v erotične vode potapljala Katarina V.