Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
Nabriti OFF (3575 bralcev)
Ponedeljek, 10. 7. 2006
Anja S




... V Maroku o zategovanju pasov afriškim priseljencem . . .

...Poraženi Obrador se ne strinja z rezultati mehiških predsedniških volitev . . .

...Z razglasitvijo novega premiera konec nasilja v Vzhodnem Timorju? ...

... SLS namerava v državni zbor vložiti resolucijo o meji s Hrvaško ...

... policijski sindikat o zaščiti policistov ...

OFF NAPOVEDNIK

Da ne bo politika preveč dolgočasna in nezanimiva za vse politično apatične, začenjamo z zanimivostjo iz Iraka. Verjeli ali ne, bombe niso edini način, kako v Bagdadu izgubiti glavo. Tudi sama oblika glave vas lahko stane življenja. Oblika pričeske namreč ne igra pomembne vloge samo v zahodnem svetu, kjer je predvsem pri ženskah pomembno, da so venomer urejene in brez štrlečega laska na svoji lobanji. Določena frizura in tudi oblika brade pri moških lahko v Iraku ogrozi ali celo reši življenje.

Med pripadniki šiitske in sunitske muslimanske skupnosti veljajo stroga pravila glede oblikovanja pričeske. Suniti si v nasprotju s šiiti ne strižejo las na zatilju, suniti pa si nikdar ne brijejo brade, temveč si oblikujejo le brke. Povsem obrita pričeska pa je skorajda prepovedana, saj jo Iračani pripisujejo zgolj tujcem, zato vas hitro lahko proglasijo za premalo naklonjenega svojim nacionalnim koreninam.

Nič pa ni določenega glede pričesk na intimnih ženskih predelih, ki pa so bolj strogo opredeljene v Zahodnem svetu. Evropskim ženskam je skorajda prepovedano stopiti na plažo brez bikini linije, vpogled v pričeske intimnih delov iraških žensk je še vedno dovoljen le njihovim moškim.

OFF PROGRAM


Stalna praksa parlamentarnih strank je, da se pred volitvami postavlja v ospredje vprašanje meje s Hrvaško. Slovenska ljudska stranka seveda ni izjema, prej pravilo. Na seji državnega zbora namerava narediti prodor z že večkrat omenjeno resolucijo o slovensko-hrvaški meji na morju, Istri in v Prekmurju. Stranka je resolucijo predstavila že lani septembra, vendar je nihče ni prav resno jemal. Do sedaj sta podpis resolucije zavrnili že koalicijska SDS in Desus. V poslanski skupini socialnih demokratov pa se mlačno odzivajo, da bi se morala najprej država oziroma zunanje ministrstvo jasno opredeliti do predloga resolucije, šele potem bi se lahko opredeljevale tudi politične stranke. O ponovni reciklaži starega šundra in o sami aktualnosti resolucije pred jesenskimi lokalnimi volitvami smo se pogovarjali s prvopodpisanim najnovejše pobude, poslancem SLS-a Josipom Bajcem:

//////////////////////////////////////////////////////

Ljudska stranka se je za vložitev predloga v Državni zbor odločila po objavi bele knjige, ki naj bi temeljila na enakih izhodiščih kot resolucija. V njej, kot je že znano, Ministrstvo za zunanje zadeve utemeljuje, da v slovenski teritorij spadajo celoten Piranski zaliv, zaselki južno od Dragonje ter da ima Slovenija teritorialni izhod na morje na osnovi spoštovanja stanja na dan 25. junija 1991. Mi pa pravimo, naj Hrvati vse skupaj obdržijo, če se le zavežejo, da bodo obdržali tudi Joška Jorasa.

Neprekoračitev evropskih meja pa je glavna tema dvodnevne konference, ki se začenja v Maroku. Tema pogovorov med predstavniki Afriške ter Evropske unije, med slednjimi se je znašel tudi slovenski minister za notranje zadeve Dragutin Mate, bo upravljanje migracijskih tokov med staro celino in Afriko. Evropska unija si že nekaj časa prizadeva sprejeti skupno politiko priseljevanja oziroma bolje rečeno zamejevanja dostopa Afričanov v države Evropske unije. Prednostna naloga konference je vzpostaviti programe regionalne zaščite za begunce, pri čemer pa si predvsem prizadeva za ukrepe, ki naj bi prepričali begunce, naj ne zapuščajo svojih domov. Politiko priseljevanja pa si zamišljajo tudi kot skupno sodelovanje evropskih držav pri vračanju beguncev v matično državo.

Poraženi levičarski kandidat za mehiškega predsednika Obrador se ne strinja z rezultati nedavnih volitev pred tednom dni, na katerih je zmagal Felipe Calderon iz Nacionalne akcije. Prvi je tako vložil zahtevo po ponovnem štetju glasov zaradi domnevnih nepravilnosti pred in med volitvami. Kot razloge našteva večkratno oddajanje glasov volivcev, vladno financiranje Calderonove kampanje in poneverba izidov. Obrador je Mehičanom obljubljal brezplačno šolanje na univerzah, sklade za pomoč revežem in upokojencem ter podobne akcije, ki pa se zdijo tako Calderonu kot Washingtonu pretirano podobne populističnim demagogijam Huga Chaveza.

Nekdanji zunanji in obrambni minister Jose Ramos Horta je zaprisegel kot novi premier Vzhodnega Timorja. Horta je zamenjal Marija Alkatirija, ki je pred mesecem dni odstopil zaradi njegove odločitve o odpustu šesto vojakov. Ta je sprožila nasilje v državi, zaradi katerih je umrlo najmanj enaindvajset oseb. Horto mnogi vidijo kot premiera, ki bo zopet združil to mlado neodvisno državo, ki se je od Indonezije odcepila pred štirimi leti. S svojo vlogo zagovornika neodvisnosti Timorja je Horta tudi možni kandidat za novega generalnega sekretarja Združenih narodov, vendar bo zaradi trenutnih razmer v državi to funkcijo predal drugim.

S funkcije poljskega premiera je odstopil Kazimierz Marcinkiewich, ki ga je zamenjal Jaroslaw Kaczynski, dvojček državnega predsednika Lecha Kaczynskega. Brata zagovarjata suverenost države znotraj Evropske unije, vendar poudarjata, da njuno vodenje države ne bo nacionalistično in absolutistično.

Izraelski premier Ehud Olmert pa se ne namerava odpovedati vojaški operaciji na območju Gaze, ki se je začela zaradi poskusa rešitve izraelskega vojaka Gilada Šalita. Olmert še vedno nasprotuje palestinskemu predlogu izpustitve zajetega vojaka v zameno za palestinske zapornike v izraelskih zaporih. Obenem pa poudarja, da cilj Izraela ni strmoglavljenje palestinske vlade pod vodstvom Hamasa.

Po petkovi obsodbi Izraela s strani Evropske unije zaradi pretirane uporabe sile proti Palestincem v Gazi je Olmert Bruslju sporočil, naj se raje osredotoči na palestinske napade na Izrael. Unija do sedaj še ni pokazala resnega angažmaja glede ustreznih ukrepov za ustavitev palestinskih raketnih napadov, zato tudi Izrael ne namerava ustaviti svoje ofenzive.

Nazaj domov. V policijskem sindikatu Slovenije so nezadovoljni s svojim statusom. Na državo naslavljajo zahtevo, da s potrebnimi mehanizmi policistom zagotovi ustrezno varnost. Država je namreč do policijskega poklica preveč mačehovska, pravijo in še poudarjajo, da so prepuščeni sami sebi, za pomoč pa se lahko zatečejo le na sindikat in k odvetnikom. S takim odnosom baje ne morejo varovati človekovih pravic in javnega reda. ‘Baš’ jim je težko glede na nedavne vse večje pristojnosti, ki jim je dodelila vlada! Kar pa se tiče prepuščenosti samim sebi, h komu se pa lahko zatečejo odpuščeni delavci v tekstilni industriji in drugih izumirajočih panogah? Ali pa s strani pretepeni mladi?


Komentarji
komentiraj >>