Četrtek, 20. 7. 2006
BIGor
Brooklynske Oneide ni potrebno posebej predstavljati na naših valovih. Njeno glasbeno pot redno in kontinuirano spremljamo od albuma Anthem of The Moon, od leta 2001 so redni gostje osrednje glasbene oddaje Radia Študent, ki jo ravnokar poslušate. Na vrsto je prišel tudi njihov nov, letošnji, še vroč album Happy New Year. Tudi na njem so ostali prepoznavni, tako močno, da so povsem prevzeli primat nad imenom Oneida. Posrečeno sposojeno ime od severnoameriškega indijanskega plemena je danes prepoznavno v sferi aktualnega rocka. Ni reklamirano, giblje se po marginalnih glasbenih sferah, se zadržuje na obrobju in se izogiba žarometom. Potrebuje mir in ustvarjalni prostor brez omejitev, to pa je v sodobnem svetu paparazzov in medijev mogoče le, če ostaneš kolikor se le da anonimen in posledično nezanimiv in neatraktiven. Na videz so člani Oneida prav takšni, v resnici pa so njihove značilnosti prav nasprotne. So zanimivi in atraktivni skozi svojo glasbo, ki jo tako skrbno in zvesto razvijajo prav zaradi uživanja v anonimnosti. Workaholična bratovščina, ki drži skupaj, se pravi Hanoi Jane, Kid Millions in Boby Matador, dela brez omejitev, redno snema, kontinuirano ustvarja, vztrajno potuje in nastopa in, sodeč po rezultatih, v tem neizmerno uživa. Ne mine leto, da ne bi izdala vsaj ene izdaje, samostojnega albuma ali split-izdaje, in tudi letos je tako ostalo.
Komentarji
komentiraj >>