Nedelja, 30. 7. 2006
zoranp
Sodobno malgaško glasbeno produkcijo na tem radiu spremljamo že vsaj dobrih 15 let. Takrat enkrat, konec 80. let prejšnjega stoletja, se je na mednarodnem prizorišču tudi zares začela pojavljati med ostalo ponudbo afriške popularne godbe, 90. pa so spravila v mednarodno orbito nekaj izjemnih malgaških ustvarjalcev ter skupin, ki so tamkajšnjo aktualno glasbeno produkcijo povsem enakovredno postavile ob bok najboljšemu, kar smo do takrat spoznali s Črnega kontinenta. In ko smo že mislili, da malgaško glasbo vsaj tako počez dovolj dobro poznamo, smo dobili v roke tole zbirko posnetkov različnih izvajalcev, ki ponuja našim ušesom povsem novo, »kitarsko« razsežnost v tradicionalni glasbi malgaških ljudstev z jugovzhoda tega otoka. Z njo se dogodi pomemben preskok od poznavanja aktualne glasbene tvornosti v njegovem osrednjem delu okrog prestolnice Antananarivo h glasbenim posebnostim drugih predelov tega v vseh pogledih izjemno raznolikega otoka; v tem primeru v 1000 kilometrov oddaljenem urbanem središču otoškega jugozahoda Toliary oziroma Tulear, kakor njegovo ime izgovarjajo lokalno. (več!) ...
To je Tulear iz naslova albuma; mesto, ki nikoli ne spi. Nikoli pa ne spi zaradi zvoka glasbil, ki so lokalne različice kitare, s katerimi po različnih beznica ali pa kar na prostem igrajo lokalni plesni žanr »tsapiky«.
Komentarji
komentiraj >>