... Afganistan po Afganistanu ...
... Rusija in Kitajska v prijateljskem objemu ...
... slonokoščena vojska obstreljuje uporniško mesto Man ...
... Inšpektorji UN vrtajo vse globje ...
Današnji Off info je delo Jana, politične riti v Cankarjevem domu pa so zalezovali Eva, Blaž in Igor.
Visoko na pogorjih Sierra Nevade de Santa Madre, globoko v osrčju pragozdov Caquete in Putumaya, ležijo področja, kamor vladna vojska Kolumbije ne stopi. Razlog je preprost – Gverila. Kolumbijska državljanska vojna, oziroma nepretrgana, nikoli končana revolucija, se vleče že petdeset let. Gverila je izkušena, skorajda profesionalna. In kdo uri gverilo?
Da – to je ključno vprašanje. Kdo usposablja profesionalne, zakrknjene protivladne borce? Kdo je tako zloben, da se ne zmeni za interese kapitala, interese zemeljskega plina, interese Amerike? Na to vprašanje odgovarjajo v Bogoti na procesu proti trem predstavnikom Irske Republikanske Armade. Dva sta državljana Republike Irske, eden pa državljan Severne Irske. Niall Connolly, Martin McCauley in James Monaghan naj bi marksistične gverilce poučevali v terorističnih tehnikah, predvsem o rabi eksploziva.
Da - naš svet je globalen, velika krogla, ki ji pravimo mati zemlja, ne pozna meja, in to je prvi ugotovil Kapital, takoj za njim pa seveda ostali humani svet. Edini pravi maoisti so v Peruju, edini pravi marksisti očitno v kolumbijskih pragozdovih. Podpira pa jih irska IRA. Gerry Adams, vodja Sinn Feina je priznal, da je bil Connolly predstavnik Sinn Feina za Latinsko Ameriko.
Je realnost res tako preprosta? Je res, da je vsak nasprotnik lokalne oblasti nasprotnik oblasti nasploh? Je sploh možno, da pod ime svetovni terorizem mečemo v isti koš tako različne fenomene, kot so kolumbijski gverilci in Irska Republikanska Armada? V globalnem svetu političnega demagogizma je vse možno in vse dovoljeno. Proces proti trojici v Bogoti pomeni zmago kolumbijske vlade, ki bo končno lahko vsemu svetu pokazala, da je problem njene avtohtone gverile v bistvu zunanji problem, da je gverila zgolj tujek, da je torej globalni problem. In vsi vemo, da globalno v bistvu pomeni ameriško. Potem, ko je Kolumbija na stežaj odprla vrata ameriškemu denarju in političnemu vplivu preko načrta Plan Colombia, sedaj pili teren za vse večjo globalno torej ameriško intervencijo.
Morda je tak zaključek pretiran, saj konec koncev govorimo samo o procesu proti trem posameznikom, ki so s ponarejenimi dokumenti prileteli z območja, ki ga kontrolira gverila. Čisto mogoče je, da je realnost bolj preprosta, lahko pa nas je strah, da je še bolj zapletena.
Poslušate OFF-Info Radia Študent.
Schroeder je v Petersbergu pri Bonnu otvoril drugo konferenco za mir in stabilnost v Afganistanu z upanjem, da se bo Afganistan razvijal v miru in svobodi. Na območju Šindada se danes nadaljujejo boji med dvema sovražnima si vojaškima poveljnikoma. Žrtev je veliko. Na območje, na katerem se vojskujeta poveljnika Ismail Khan in Amanullah Khan, je ameriško vojaško letalo odvrglo sedem lasersko vodenih bomb, vsaka po devetsto kilogramov. Ameriška vojska zanika, da bi bil napad kakor koli povezan z boji med Paštuni in Tadžiki. Od nas pričakujejo, da verjamemo, da so bombardirali talibske borce, ki so se kar tako mimogrede znašli v navzkrižnem ognju med sovražnima poveljnikoma.
Na konferenci blizu Bonna pa so delegati iz Afganistana poudarili, da pet milijard dolarjev, namenjenih za obnovo države, ne bo zadostovalo. Njihovi izračuni kažejo, da države ne morejo postaviti na noge, če ne dobijo polnih 23 miljard zelenčkov. Glavni problem je seveda državna infrastruktura, ki je praktično ni. Drugi problem pa je, da mnogi lokalni veljaki ne spoštujejo centralne, od Amerike postavljene kabulske vlade.
Predsednika Rusije in Kitajske, Putin in Zemin, sta se v Pekingu srečala in malo pokramljala o skupni prihodnosti v Aziji in svetu nasploh. Poleg pozitivnih izjav glede skupnega sodelovanja sta uspela podpisati še skupno izjavo o dvostranskem sodelovanju. Formalizirala sta pogovor, v katerem sta se dotaknila tudi prihodnosti jedrsko nemirnega korejskega polotoka. Poleg kritike Severne Koreje pa sta pozvala na boljše sodelovanje s strani ZDA in Južne Koreje. Putin bo na poti domov naredil ovinek skozi Indijo in še tam malo pokramljal o svoji veliki viziji - osi Rusija-Kitajska-Indija.
Le nekaj ur za tem, ko so francoske sile iz Slonokoščenega mesta Man evakuirale tuje državljane, je sledil napad vladne vojske. Najprej so zasedli letališče, nato pa nadaljevali z obstreljevanjem mesta. Vlada se je odločila zavzeti mesto ne glede na mirovne pogovore z uporniki. Razlog je preprost. Uporniki, ki so v četrtek zavzeli mesto Man, nimajo zveze z originalnim uporniškim gibanjem – Patriotskim gibanjem za Slonokoščeno obalo. Mesto Man in sosednji Danane sta zavzeli dve ločeni uporniški skupini: »Gibanje za pravico in mir« in »Slonokoščeno patriotsko gibanje za Veliki Zahod«. Predstavnik glavne uporniške skupine Guillaume [Giljom] Prospere [Prosper] je preko BBC-ja zagrozil francoskim silam, naj se ne vmešujejo v spopade. S tem pa je posredno priznal, da so v boje vključene tudi sile Patriotskega gibanja za Slonokoščeno obalo.
Inšpektorji UN, trenutno glavni vohljači na svetu, nadaljujejo s podrobnim preiskovanjem iraške domnevne, sicer prepovedane posesti kemičnega, jedrskega in biološkega orožja. Piše se peti dan inšpekcij in tokrat je na sporedu pregled bivših kontrolnih centrov in izstrelišč za rakete Scud. Zaenkrat niso našli še ničesar. Kljub temu pa se v ZDA in Veliki Britaniji nadaljuje medijska kampanija za napad na Irak. V Veliki Britaniji so izdali poglobljen dosje o iraških kršitvah človekovih pravic, s katerim hočejo po besedah britanskega zunanjega ministra Jacka Strawa pokazati na temeljno – zlobno naravo Sadamovega režima. Amnesty International pa opozarja, da je dosje predvsem politične narave, saj je bila britanska vlada tiho o velikih kršitvah takrat, ko ji je režim v Bagdadu še ustrezal. Generalna sekretarka Amnesty International Irena Khan je izjavila, da ni tovrstna selektivna pozornost na človekove pravice nič drugega kot hladna in preračunljiva manipulacija z delom, ki ga opravljajo aktivisti za človekove pravice.
Velecenjeni poslušalci Radia Študent zdaj vam bomo servirali utrinke iz sinočnje povolilne štale v Cankarjevem domu. Vsi zmagovalci in poraženci ter njihovi politični botri, razen Vike Potočnik, so se prišli pokazat.
Predsedniška poraženka Barbara Brezigar je ijemno zadovoljna nad svojim rezultatom vsem, ki so jo želeli poslušati, ponavljanja, da po njeni iskreni in topli predvolilni kampanji, v Sloveniji nikoli več ne bo tako, kot je bilo.
///////////
izjava
//////////
Zmagovalec pa je iz globin množice bodyguardov in novinarjev uspel izdaviti tole:
//////////////////////////////////////////////////////
izjava
////////////////////////////////////////////////////
Znani politični analitik Vlado Miheljak je volilni izid komentiral takole:
//////////////////////////////////////////////////////
izjava
////////////////////////////////
Prvi mož slovenske opozicije Janez Janša je po Drnovškovi izvolitvi ogorčen nad monopolizmom Liberalne demokracije.
//////////////////////////////////////////////////////
izjava
////////////////////////////////////////////////////
Tako je Janševi izjavi pritrdil visoki LDS-ovec Gregor Golobič in dodal:
/////////////////////////////////////////////////
izjava
/////////////////////////////////////////////
Novoizvoljena ljubljanska mati županja Danica Simšič je med povolilnim nazdravljanjem pristavila tole:
////////////////////////////////////////////////
izjava
/////////////////////////////////////////////
Bilo je veselo, polno in pestro, le Vike Potočnik ni bilo. Baje se je privezana na bombo zabarikadirala v svojo pisarno v Mestni hiši. Omislila pa si je nov moto.
//////////////////////////////////////////////////
izjava
////////////////////////////////////////////
Komentarji
komentiraj >>