Ponedeljek, 2.12. ob 14h: Univerzitetni informativni blok pripravlja Lucija Grilec.
Torek, 3.12. ob 14h: Ob dnevu odprtih vrat se bom Lucija G. mudila na Akademiji za glasbo in poskušala izvedeti, če je kaj novega v zvezi z namero o selitvi vseh treh umetniških akademij pod eno streho na Metelkovi
Sreda, 4.12. ob 14h: Prisluhnite Evinemu epilogu k zgodbi o študentski volilni korupciji na Fakulteti za družbene vede.
Četrtek, 5.12. ob 14h: Tokrat boste lahko prisluhnili poudarkom s predavanja doc. dr. Milene Bevc z naslovom Učinkovitost in pravičnost visokega šolstva v Sloveniji. (Lucija G.)
Ponedeljek, 2.12. ob 14h: Univerzitetni informativni blok :
Raziskovalni inštitut Innocenti Sklada Združenih Narodov za pomoč otrokom (UNICEF) ugotavlja, da ima Južna Koreja relativno najbolj učinkovit izobraževalni sistem v razvitem svetu, sledi ji Japonska, na samem repu pa so Italija, Grčija in Portugalska. V študiji so prvič primerjali relativno učinkovitost izobraževalnih sistemov v razvitih državah, pri čemer niso ugotavljali, koliko učencev doseže določeno stopnjo izobraževanja, temveč kaj učenci dejansko znajo in česar so sposobni. Raziskovalni inštitut Innocenti je študijo izvedel na podlagi petih ločenih testov, na podlagi katerih je med 14- in 15-letniki ugotavljal njihove sposobnosti pri branju, matematiki in znanosti. V poročilo so vključili tudi izsledke študije Nacionalnih trendov v mednarodni matematiki in znanosti, v kateri so leta 1999 primerjali nacionalne raziskave glede znanja matematike v 55 državah, tudi v Sloveniji. Izsledke te raziskave so primerjali z novimi izsledki v državah OECD, v tej družbi kakih 50 držav pa se je po osnovnem matematičnem znanju Slovenija uvrstila v zgornji del lestvice, v kateri so sicer večinoma članice OECD.
Pa se vrnimo na domača tla. Včerajšnji dan je minil v znamenju rdečih pentelj, dogajanje ob dnevu boja proti AIDSU pa se nadaljuje tudi danes. Društvo študentov medicine že peto leto zapored v sodelovanju s študentsko organizacijo Univerze v Ljubljani in Študentsko organizacijo univerze v Mariboru pripravlja vseslovensko akcijo. Projekt VIRUS je zdravstveno preventivni program s sedežem na Medicinski fakulteti v Ljubljani. Izvajalci so večinoma študenti, delo pa je prostovoljno. Danes tako lahko še do 15-te ure obiščete njihove stojnice na sedemnajstih fakultetah, na Kongresnem in Prešernovem trgu pa se bodo zadrževali vse do večera.
Študentski domovi še vedno niso dobili subvencij za bivanje otrok študentov in spremljevalcev invalidov, čeprav sta se ministrstvi za šolstvo in delo že maja dogovorili, da si bosta od oktobra delili strošek v višini šest milijonov tolarjev na leto, ki so ga prej plačevali vsi stanovalci domov. Na ministrstvu za šolstvo zagotavljajo, da bodo denar nakazali decembra, skupaj s preostalimi subvencijami za bivanje študentov, do takrat pa ležišč za otroke študentov in spremljevalce invalidov ne plačuje nihče.
Študentski domovi so stroške za ležišče spremljevalca invalida, otrok študentov in prazno posteljo v apartmaju, kjer živi družina, doslej delili med vse stanovalce domov. Za 88 tolarjev višja mesečna stanarina jih sicer ni preveč udarila po žepu, a vendarle ne gre zahtevati od študentov, naj plačujejo subvencijo, ki bi jo morala prevzeti država. Tako ministrstvo za šolstvo, znanost in šport (MŠZŠ) kot tudi ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve (MDDSZ) sta se plačilu teh stroškov izogibali – prvo je trdilo, da sta omenjeni skupini študentov socialni kategoriji, zatorej domena sociale, drugo pa, da so študentje homogena enota in sodijo pod ministrstvo za šolstvo.
Študentska organizacija Univerze v Ljubljani in Študentski servis Ljubljana sta v letošnjem letu začela sodelovati pri izvedbi projekta “Denarna pomoč študentom v stiski”. Cilj skupnega projekta je zagotoviti nepovratno finančno pomoč študentom, ki so se iz kakršnihkoli razlogov znašli v finančni stiski, zaradi katere je ogroženo njihovo nadaljnje izobraževanje, doseganje izobrazbene stopnje in s tem načrti za poklicno kariero. Letos sta organizaciji od 114-ih vlog odobrili 59 pomoči, višina odobrenih sredstev pa najpogosteje znaša med 20.000 in 80.000 tolarji.
Kako pa je s štipendijami? Na državnem statističnem uradu ugotavljajo, da je v Sloveniji konec leta 2001 prejemalo štipendije skoraj šestdeset tisoč dijakov in študentov, kar je 1,1 odstotka več kot leto prej. Od vseh vpisanih študentov jih je tako štipendije prejemalo 22,6 odstotka. Med štipendisti je bilo več kot polovica oziroma 54,4 odstotka žensk. Povprečna študentska štipendija je znašala 35.200 tolarjev, dijaška pa 24.800 tolarjev. Povprečna štipendija je znašala 28.600 tolarjev, kar je 21,2 odstotka povprečne neto plače v Sloveniji za leto 2001. Delež kadrovskih štipendij se je v primerjalnem obdobju zmanjšal za 6,8 odstotka, medtem ko je delež Zoisovih porasel za 3,5 odstotka, delež republiških pa za 1,9 odstotka.
Kako pa bo rasla Primorska Univerza? Vlada je na četrtkovi seji sprejela odlok o ustanovitvi Univerze na Primorskem in ga poslala v državni zbor, ki naj bi ga obravnaval predvidoma na januarski seji. Univerza bo državna in bodo zanjo veljali zakoni, ki veljajo za javne zavode. Slovenija bo z novo univerzo bolj uravnotežena v potencialu znanja, meni ministrica Čokova. Svet za visoko šolstvo je na seji 25. oktobra ugotovil, da lahko nastane Univerza na Primorskem. Gre za manjšo univerzo s približno 3800 študenti. Imela bo skupno raziskovalno bazo in skupno podiplomsko šolo in bo odprta vstopanje drugih članic. V svojem konceptu je ostala mrežna, torej dopušča nastajanje visokošolskih središč. Tako se odpira nastajanje središč v Kopru, Sežani in Novi Gorici.
Poglejmo še, kaj se dogaja na področju znanosti. V petek sta v veljavo stopila zakon o temeljnih razvojnih programih na področju izobraževanja in znanosti v letih 2003-2008 (ZTRP) ter zakon o raziskovalni in razvojni dejavnosti (ZRRD). Prvi med drugim določa, da sredstva za razvoj izobraževanja in znanosti ter za posodobitev šolske in raziskovalne infrastrukture v okviru načrta razvojnih programov v tem obdobju ne bodo manjša od 167,7 milijarde tolarjev, ZRRD pa določa načela in cilje ter način izvajanja politike raziskovalne in razvojne dejavnosti, ki se financira iz državnega proračuna in drugih virov, opredeljuje pa tudi organizacijo ter pogoje za opravljanje raziskovalne in razvojne dejavnosti.V skladu z ZTRP bo v omenjenem obdobju največ sredstev namenjenih za investicije na področju vzgoje, izobraževanja in znanstvene dejavnosti.
Včeraj se je na Bledu začel Forum Bled 2002, ki ga pripravlja Mednarodni znanstveno tehnološki Forum Bled v sodelovanju z ministrstvom za šolstvo, znanost in šport. Osrednji del letošnjega foruma tvorijo tri delavnice, katerih rdeča nit bodo vprašanja etike v znanosti, reform raziskovalnih sistemov in položaja žensk v znanosti. Letošnjega foruma se bo udeležilo približno 80 udeležencev iz držav članic Evropske unije in držav kandidatk. Med njimi bo tudi slovaški minister za šolstvo, ministrica za šolstvo, znanost in šport Lucija Čok, državni sekretar za znanost Zoran Stančič in državni sekretar za višje strokovno in visoko šolstvo Stane Pejovnik. Forum Bled bo trajal do jutri. V okviru foruma bo potekalo tudi neformalno srečanje predstavnikov ministrstva za šolstvo, znanost in šport s kolegi iz Avstrije, Madžarske, Italije, Hrvaške in Slovaške. Pogovarjali se bodo o ocenah možnosti oblikovanja regionalnega znanstveno tehnološkega sodelovanja in s tem regionalne iniciative za uspešen razvoj oblikovanja evropskega raziskovalnega prostora.
Naj vas opozorimo še na teden Univerze v Ljubljani. V okviru tedna je bila ob enajstih na UNIVERZI PODELITEV PREŠERNOVIH NAGRAD ŠTUDENTOM Univerze v Ljubljani. Ob šestih zvečer bo v Avditoriju Fakutete za družbene vede potekala razprava o ALTERNATIVNIH OBLIKAH SOFINANCIRANJA VISOKEGA ŠOLSTVA. Jutrišnji dan bo v znamenju odprtih vrat Akademije za glasbo, predstavile pa se bodo tudi druge umetniške akademije in fakultete. Za več informacij o dogajanjih v tednu univerze pa vam predlagamo, da pobrskate po spletni strani Univerze v Ljubljani.
Za piko na I današnjemu univerzitetnemu informativnemu bloku pa dodajmo še nekaj študentskega dogajanja. Danes zvečer se v K4 v okviru etno večerov Zavoda za mladinski turizem začenja Mesec svetopisemskih dežel, v Kiberpipi na Kersnikovi 6 pa bo jutri uvodno predavanje Šole Linuxa Maya Dousaka (več informacij najdete na www.cyberpipe.org), sledi pa ROCK AND ROLL VEčER v sosednjem K4, ki bo tokrat posvečen 25-letnici punka na Slovenskem.
Lucija, ki sem spisala današnje informacije, vam želim čim bolj pester teden z univerzo ali brez nje.
Torek, 3.12. ob 14h: Ob dnevu odprtih vrat Akademije za glasbo
Kar poslušamo, je del Divertimenta za flavto, violino in violončelo, Josepha Haydna v izvedbi Lene Trotovšek, Špele Benčina in Tine Rejc, študentk akademije za glasbo. To je le del koncerta, ki so ga izvedli študenti ob današnjem dnevu odprtih vrat Akademije za glasbo. Pred koncertom je spregovori dekan akademije, Pavel Mihelčič, ki je poudaril, da se pripravljajo na gradnjo nove akademije, kljub temu pa bo Stiški dvorec na Starem trgu 34 še kar nekaj let osrednja stavba Akademije za glasbo. Že pred časom je namreč dejstvo, da naj bi se vse tri ljubljanske umetniške akademije selile pod isto streho na Metelkovi, dvignilo kar nekaj prahu. Zdaj je gotovo, da se to ne bo zgodilo tako kmalu. Študenti se bodo še kar nekaj časa stiskali v na premajhni akademiji, ki pa jo kljub temu usposabljajo za boljše študijske pogoje. Dekan, Pavel Mihelčič:
//////////////////////////////////////////////////////////////
MD/8 (0:12)
Vtoč: Mislim, da mesto Ljubljana...
Iztoč: ... da se ta problem absolutno reši.
//////////////////////////////////////////////////////////////
Dekan je poudaril, da je že pisal novi županji in jo seznanil s situacijo Akademije za glasbo. Na prostoru, ki bi omogočal optimalne pogoje dela za 80 študentov se jih namreč stiska kar 400. Dekan poudarja, da velike investicije ne bi bile smotrne, ker verjamejo, da bo desetletja stara misel postala gonilna sila, ki bo navsezadnje pripeljala do odprtja treh novih umetniških akademij. Tri akademije - Akademija za gledališče film in televizijo - AGRFT, Akademija za likovno umetnost - ALU in Akademija za glasbo - AG so ob koncu študijskega leta 2001/2002 s skupnim projektom v notranjih prostorih in na dvorišču - v atriju - potrdile, da je sožitje treh akademij naravna danost. Umetniška triada, kot so poimenovali skupno prireditev, se bo odvijala tudi prihodnje leto, 18. junija.
Akademija za glasbo torej odpira svoja vrata dvakrat na leto. S Triado ob koncu študijskega leta in na dan Prešernove rojstva - 3. decembra. V tem študijskem letu bodo priredili več kot 100 koncertov. Obiskali jih bodo tuji glasbeni pedagogi, ansambli in simfonični orkester zagrebške Glasbene akademije. Razpisali bodo Akademski abonma, sredstva, ki jih bodo zbrali s predprodajo abonmajskih kartic pa bodo namenili za nakup novih instrumentov: za čembalo, za orgle, za godalne in pihalne instrumente. Sodelujejo tudi z nekaterimi vrhunskimi ameriškimi in evropskimi visokimi šolami, najbolj pa s Sweelinck Conservatorium iz Amsterdama, dunajsko Universität für Musik und darstellende Kunst, dobro sodelujejo tudi z zagrebško glasbeno akademijo.
Sicer simpatični dekan je precej nestrpen do moderne glasbe, ki po njegovem mnenju zastruplja dušo. No, ja. Po uvodnem nagovoru nam je ponosno razkazal prenovljeno akademijo od strehe do tal. Na podstrešju so namreč uredili majhne sobice, namenjene vajam študentov. Preuredili so tudi pritličje, prvo in deloma drugo nadstropje. Med drugim smo si ogledali dekanat s tako imenovano “alejo dekanov”, kjer na stenah visijo portreti vseh bivših dekanov omenjene akademije. V dekanovi pisarni smo lahko občudovali nekatera dragocena umetniška dela, med drugim tudi sliko Slovenski skladatelji. Dekan je poudaril, da jim je hotela Narodna galerija te slike odvzeti, češ da jih na akademiji tako ali tako nihče ne vidi, vendar so se temu odločno uprli. Ogledali smo si tudi prostor v katerem poučuje Dubravka Tomšič, opremljen z dvema koncertnima klavirjema, enim zanjo in drugim za študenta na steni pa smo opazili plakat, ki je opzarjal na koncert omenjene pedagoginje in pianistke v znameniti Carnegie Hall.
Po ogledu akademije je sledil koncert študentov akademij, del tega smo slišali že na začetku oddaje, zaključimo pa z delom Tomaža Bajžlja, študenta kompozicije. Slišali bomo samospev na Prešernovo besedilo »Pomlad je tuna gori, reki, njivi« v izvedbi bas baritonista Janka Volčanška ter Andraža Hauptmana na klavirju.
Današnjo oddajo Kaj pa Univerza, malo drugačno kot ste jih vajeni, sem pripravila Lucija G.
Komentarji
komentiraj >>