... vseevropska kampanja desnega priveska poljske vlade za uvedbo smrtne kazni ...
... ločitveni postopek med Podgorico in Beogradom je pri koncu ...
... lokalce bomo volili 22. oktobra ...
... zaštartal bo medijski sklad ...
OFF NAPOVEDNIK
Vlada britanskega odvisnega ozemlja Isle of Man je zaradi kršenja lokalne imigrantske zakonodaje ter izkoriščanja delavcev obsodila tamkajšnjega vodjo in pastorja Cerkve življenja ter nekdanjega direktorja lokalne veje tretje največje britanske banke, Barclay's Bank, častitega Pietera van Rooyena. 46-letni božji človek je kopici južnoafriških delavcev priskrbel lažno dokumentacijo, jih pretihotapil na otok ter jih zaposlil kot renovatorje svojega luksuznega doma. Problem je, ker jim je na uro plačal bednih 1,36 funta, njihov tedenski delovnik pa je bil dolg 72 ur.
Častiti Rooyen je bil obsojen na 3 mesece zapora, 1.500 funtov kazni, južnoafriški iskalci boljšega življenja pa so bili deportirani v domovino.
Poslušate nad kršenjem božjih zapovedi samozvanih božjih ljudi križajoči se OFF program Radia Študent.
OFF PROGRAM
Liga poljskih družin, skrajno desna stranka v vladajoči koaliciji na Poljskem, sporoča, da bo v celotni Evropski uniji začela s kampanjo za uvedbo smrtne kazni. "Želimo zbrati pol milijona podpisov v podporo uvedbi smrtne kazni za pedofile kot izjemo prepovedi smrtne kazni v EU-ju," je ob tem dejal podpredsednik družinske lige Wojciech Wierzejski in dodal, da je trenutna zakonodaja o smrtni kazni v EU "anahronistična". Družina Zver je od navdušenja v termah v Zakopanih rezervirala vikend aranžma, da bo blizu akcije.
Začetek debate o uvedbi smrtne kazni v Evropi je v nedavnem radijskem pogovoru podprl tudi poljski predsednik Lech Kaczynski, ki je dejal, da je bil smrtni kazni osebno vedno naklonjen in meni, da je čas, da Evropa mnenje o smrtni kazni spremeni.
Iz dežele, kjer je smrtna kazen ponekod del vsakdanjika, pa se z bero informacij iz prve roke oglaša ameriška dopisnica Radia Študent, Lidija Poljaček:
////////////////////////////////////////////////////////////
Potem, ko je italijanski parlament v soboto zbral potrebno dvotretjinsko večino za sprejetje zakona o splošni pomilostitvi, ki naj bi razbremenil prenapolnjene italijanske zapore, se v naslednjih dveh letih svoboda obeta kar 20.000 arestantom. Zakon je med drugimi podprla celo opozicijska stranka Silvia Berlusconija Naprej Italija. Skladno z novim zakonom se je vsem zapornikom, obsojenim pred majem 2006, kazen zmanjšala za tri leta. Izjema so zaporniki, zaprti zaradi zločinov, povezanih s terorizmom, mafijo ali spolnimi zločini. V 200 italijanskih zaporih je po podatkih AFP trenutno zaprtih kakih 62.000 ljudi, precej nad skupno kapaciteto zaporov, ki so bili zgrajeni za prestajanje kazni kakih 43.000 ljudi.
Ukrajinski predsednik Viktor Juščenko je ponoči za mandatarja za sestavo nove vlade imenoval Viktorja Janukoviča, voditelja Stranke regij in svojega velikega nasprotnika na predsedniških volitvah leta 2004, ki so sprožile oranžno revolucijo. Predsednik Juščenko se je s tem za las izognil razpustu parlamenta in razpisu predčasnih volitev.
Črna gora in Srbija sta se po razpadu državne skupnosti dogovorili o razdelitvi deleža, ki je v skladu s sporazumom o nasledstvu bivše Juge pripadal SČG-ju. Dogovorili sta se za ključ, po katerem 94,12 odstotka nasledstvenega finančnega premoženja in obveznosti skupnosti pripade Srbiji, 5,88 odstotka pa Črni gori. Iz plaže na črnogorski rivieri poroča Bojica Bošković:
//////////////////////////////////////////////////////////
Malo severneje pa se Hrvaška bode s svojevrstnimi problemi. Nekdanji ponos in trademark skupne države, Podravkina Vegeta, ki jo je bilo skupaj z Vecchio mogoče v osemdesetih na črnih trgih od Sofije do Gdanska odlično vnovčevati za lokalne valute, prav vso sušeno zelenjavo uvaža. Za juhe, začimbe in Vegeto bi Podravka letno potrebovala 80.000 ton sveže zelenjave, ki pa v procesu sušenja izgubi 90 odstotkov teže. Edina hrvaška sušilnica pa se ponaša zgolj z letno kapaciteto 100 ton, kar pa v zlati dobi nikakor ne bi zadostovalo, da bi legendarni Oliver Mlakar z »jedno žlico Vegete« lahko vnemar razsipaval.
////////////////////////////////////////////////////////////
France Cukjati je podpisal akt o razpisu rednih volitev v občinske svete in rednih volitev županov. Te bodo 22. oktobra. Predvolilno nategovanje narodovega telesa se tako lahko uradno začne.
Simonitijevo ministrstvo sporoča, da bo v uradnem listu predvidoma v petek objavljen redni letni javni razpis za sofinanciranje ustvarjanja programskih vsebin medijev - na kratko medijski sklad -, preko katerega bo skupaj razdeljenih 995 milijonov SITnih. Člani komisije, katere mnenje naj bi pri rezanju medijske finančne torte Simoniti upošteval, in ki morajo biti v skladu z uredbo strokovnjaki s področja medijev, so profesor na jezuitski univerzi Loyola University of Chicago Peter Lah, predavateljica medijskih komunikacij na mariborski univerzi Suzana Žilič Fišer, direktor Zavoda za oživitev civilne družbe Andrej Aplenc, sodelavec katedre za kulturologijo FDV Matevž Tomšič in donedavna članica uprave Raiffeisen Krekove banke Danica Ozvaldič.
Komentarji
komentiraj >>