... pogajanja na Dunaju brez srbskih predstavnikov ...
... Darfur kljub premirju še naprej pretresa nasilje ...
... čez noč je na Libanon zletelo okoli 80 raket ...
... Zveza borcev narodnoosvobodilnega boja je podala svoje mnenje o postavitvi spominske plošče kardinalu Stepincu ...
NAPOVEDNIK
Pretirano sekanje gozdov je vsakdanji pojav, o katerem pa malokdo sploh še razmišlja. Za začetek lahko navedemo kruto dejstvo, da se amazonski pragozd med drugim uničuje tudi zato, da tam gojijo sojo, s katero hranijo evropske piščance, pa čeprav se domačini s tem ne strinjajo, kajti s tem le malo zaslužijo. Gozdne površine pa se hitro krčijo tudi v Indoneziji zaradi nezakonitega sekanja, spreminjanja namembnosti zemlje in tako naprej.
Tako so z indonezijskega ministrstva za gozdarstvo sporočili, da bi za obnovo gozdnih površin potrebovali najmanj 120 let. Seveda pa je absurdno pričakovati, da bo industrija, ki zaradi nižjih produkcijskih stroškov celo raje seka nelegalno kot pa legalno, upoštevala ministrstvo za gozdarstvo. Prej bi veljalo obratno, v Indoneziji čez sto dvajset let sploh ne bo več gozdov, v kolikor se bo današnji tempo sekanja vzdrževal. Indonezija je v zadnjih letih po stopnji deforestacije – se pravi po količini krčenja gozdov – celo prehitela Brazilijo, ki je doslej slovela po zmanjševanju Amazonskega pragozda. Za podatek naj povemo, da deforestacija indonezijskih gozdov meri neverjetnih 2,8 milijona hektarjev na leto, do sedaj pa je izginilo že šestdeset hektarjev indonezijskih gozdov. Povejmo še, da ima Slovenija dober milijon hektarjev gozdov, kar je 56 odstotkov njene površine.
OFF PROGRAM
Na Dunaju se nadaljujejo dokaj neuspešna pogajanja med Prištino in Beogradom. Tokrat bodo pogovori tekli o pravicah manjšin, pri debati pa ne bo srbskih predstavnikov, ker se slednji nimajo za manjšino na Kosovu, ampak za konstitutiven narod. Sicer naj bi bilo po mnenju svetovalca srbskega predsednika Dušana Batakovića zelo pomembno, da Srbija ostane v pogajalskem procesu in zaščiti svoje interese. Batakovićev glavni argument, zakaj Srbi na Kosovu ne morejo biti navadna manjšina, je seveda zgodovinski.
Pogajanja se že dolgo neuspešno vlečejo glede sudanske pokrajine Darfur. Po tem, ko je bilo s pomočjo Afriške unije sicer sklenjeno premirje večine sprtih strani, poleg znašanja nad stalnimi prebivalci Darfurja naraščajo tudi napadi na humanitarne delavce. Tako je bilo v juliju ubitih osem humanitarnih delavcev, kar je še vedno zelo malo napram vsem drugim žrtvam državljanske vojne v Darfurju. Absurdno pa je, da je posebni predstavnik generalnega sekretarja Združenih narodov za Darfur, Manuel da Silva, dejal, da je ubijanje humanitarnih delavcev nesprejemljivo, ker so nevtralni, ni pa omenil vseh drugih žrtev. Kot da na tisoče drugih mrtvih civilistov ni bilo nevtralnih.
Civilisti še naprej umirajo na Bližnjem vzhodu. Medtem ko se Združeni narodi še vedno v nedogled prepirajo, kako rešiti spor, je bilo to noč na Libanon s strani Izraela izstreljenih okoli 80 bomb, medtem ko je bilo na Izrael izstreljenih približno isto število bomb s strani Hezbolaha. V Bejrutu je umrlo 15 civilistov, medtem ko je med kopenskimi spopadi na jugu Libanona izgubil življenje en izraelski vojak. Libanonska vlada je vpoklicala 15.000 rezervistov, ki se bodo, v kolikor se bo izraelska vojska umaknila z juga Libanona, odpravili na južno mejo z Izraelom. Vendar ravno Tel Aviv noče umakniti svoje vojske z juga Libanona, kar je bila tudi najbolj pereča tema resolucije Varnostnega sveta Združenih narodov. Povejmo še, da je izraelska zunanja ministrica Cipi Livni libanonskega premiera Fuada Sanioro pozvala, naj si obriše solze in si začne prizadevati za boljšo prihodnost regije. Bilo bi ironično, če ne bilo res.
Ob postavitvi spominske plošče kardinalu Stepincu v Triglavskem parku na Kredarici, ki je bil vsekakor zelo sporna oseba in je sodeloval z NDH-jem ter simpatiziral s fašisti, smo za mnenje povprašali še predstavnika Zveze borcev narodnoosvobodilnega boja, Toneta Poljšaka. O sami spominski plošči nam Poljšak iz neznanih razlogov ni bil ravno zgovoren.
////////////////////////////////////////////////////////
Kaj pa si Poljšak misli o kardinalu Stepincu in izjavah slovenskih cerkvenih predstavnikov o Stepinčevi vlogi med drugo svetovno vojno?
////////////////////////////////////////////////////////
Kot smo že poročali včeraj, se je v Murski Soboti začel dvanajsti romski tabor, zato smo poklicali predsednika Zveze Romov Slovenije, Jožeka Horvata – Muca. Najprej smo ga povprašali o namembnosti tabora.
////////////////////////////////////////////////////////
Vsekakor je bil pred kratkim sprejet predlog vlade o ločenem pouku romskih otrok v osnovni šoli v Novem Mestu črn madež naše politike. Kakšno pa je mnenje Horvata o odnosu slovenske politike do Romov?
////////////////////////////////////////////////////////
Ena od tem tabora je tudi medijsko zagotavljanje pravice do oddaj manjšin, s čimer bi bolj eklatantno zastopali samega sebe in ne bi potrebovali toliko posrednikov kot dosedaj. Na tem področju Romi še vedno nimajo svoje oddaje, težko pa je verjeti, da jo bodo dobili pod konzervativnim predsednikom programskega sveta RTV-ja, Stanetom Grando, in tako opevanim medijskim zakonom o pluralizaciji. Horvat je vseeno dokaj optimističen.
////////////////////////////////////////////////////////
Evropska komisija je Indijo opozorila, naj nemudoma preneha s previsokimi dajatvami na uvožene alkoholne pijače. Na primer, za škotski whiskey so za tuje proizvajalce dajatve kar za 550 odstotkov višje kot pa za domače dajatve. Evropska komisija je še povedala, da bo zaradi indijskih kršitev pravil Svetovne trgovinske organizacije tožila Indijo. Seveda se evropska komisija ne sprašuje, če morda Evropska unija s kmetijskimi subvencijami ter prepovedjo uvoza agrarnih pridelkov iz Afrike krši pravila Svetovne trgovinske organizacije. In zaradi subvencij so evropski agrarni izdelki cenejši od afriških celo na afriškem trgu. Toliko o Evropski komisiji in Svetovni trgovinski organizaciji.
Še eno sramoto si je Evropska unija nakopala pred kratkim, ko je sprejela še bolj restriktivne imigrantske zakone. Ti določujejo, da evropske ladje in letala prežijo na morebitne afriške prebežnike že kar ob zahodni afriški obali. In prvi rezultat novih ukrepov je že tu. Španski organi se lahko pohvalijo, da so 383 migrantov prestregli že na obali severne Afrike, medtem ko so se ti hoteli vkrcati na čoln v enklavi Ceuta. Seveda bodo svoje akcije ‘ščitenja Evrope’ pridno nadaljevali.
Komentarji
komentiraj >>