V Ljutomeru so leta 1905 nastali prvi slovenski filmski zapisi, ki jih je v eni osebi režiral, editiral, produciral in posnel ljutomerski odvetnik in svetovljan dr. Karol Grossman. Natanko 101 leto kasneje pa se je v Ljutomeru odvijal »2. Grossmannov festival filma in vina«, ki znova opozarja, da ime Karola Grossmana v tem kraju še ni utonilo v pozabo.

Ob uspehu prvega tovrstnega festivala, ki je bil organiziran ob 100. obletnici slovenskega filma, sta si Prleška razvojna agencija in filmska skupina Plan 9 zadali cilj vrniti prleško prestolnico nazaj na zemljevid filmskih festivalov. Torej nazaj tja, kjer se je vse skupaj začelo. Njihova želja je, da bi Grossmannov filmski festival postal tradicionalen. S tem, da je festival letos organiziran mimo proslavljanja kakršnihkoli obletnic in z manjšim proračunom, jim to postopoma tudi uspeva.

2. Grossmannov festival filma in vina je bil razdeljen v tri vrste mačkov. Hudi mački so predstavljali uradni tekmovalni del. V njem so se znašli filmi iz Belgije, Bosne in Hercegovine, Srbije, Hrvaške, Češke in Turčije. Večina jih je bila v Sloveniji prikazana prvič.

Stari mački so nam postregli s filmskimi retrospektivami, pri katerih je treba izpostaviti dela hrvaškega režiserja Krste Papiča, še posebej njegov legendarni črno-beli film Lisice. V kategoriji Digitalnih mačkov smo si lahko ogledali dokumentarec o srbski porno industriji   Made in Serbia ter vrsto amaterskih kratkih filmov. Festival je otvoril slovenski film Jana Cvitkoviča Odgrobadogroba.

Žirija v sestavi: Franci Slak, Dimitar Anakiev in Gorazd Trušnovec je podelila nagrado hudega mačka srbskemu filmu Šejtanov bojevnik, ki je nastal v režiji Stevana Filipovića.   Film je bil v Ljutomeru premierno prikazan izven Srbije. Produkcijsko se film lahko skorajda kosa z Gospodarjem prstanov, čeprav je bil narejen za veliko manj denarja. Žanrsko spada v znanstveno fanstastiko, vendar vsebuje tudi elemente mladinske komedije in grozljivke. Odlikuje ga kvalitetna fotografija in posebni efekti. Vidno je  spogledovanje s srbsko tradicijo, knjazom Milošem in turškimi vpadi. Hkrati film opozarja na probleme sodobne srbske družbe. Čeprav je glavno ogrodje vsebine filma boj proti zlu, hkrati vsebuje veliko citatnosti in referenc od Gospodarja prstanov pa vse do Petka 13-ega.

V tekmovalnem delu smo si lahko ogledali še vrsto drugih filmov.   Iz Bosne in Hercegovine je prišel Go west. Film opisuje usodo mladega homoseksualnega para Srba Milana in muslimana Kenana, ki poskušata pred vojno pobegniti na zahod. Ponujeni so bili še belgijski film Črna Noč, turška drama Moj oče in moj sin, češka črna komedija Spet in spet ter najnovejši film Krsta Papića Infekcija.

Mladega mačka je za najboljši amaterski kratki film prejela stvaritev Tomaža Gorkiča, imenovana Sendvič. Kljub tehničnim pomanjkljivostim je film v izboru prednjačil po izvirnosti in zanimivem razpletu zgodbe. V njej namreč natakarica svojega zalezovalca dobesedno zmelje v sendvič in ga ponudi kot specialiteto naslednjega dne.

Za življenjsko delo je nagrado stari maček prejel starosta hrvaškega filma Krsto Papić. Na festivalu smo si poleg filmov Izbavitelj in Infekcija lahko ogledali tudi njegov najbolj odmevni film Lisice. Kultni, črno-beli film iz leta 1969, postavljen v ruralno območje dalmatinske zagore, je bil posnet v enem samem dnevu. Ukvarja se s problematiko informbiroja in njegovega vpliva na življenje navadnih ljudi. Hkrati prevprašuje vlaško tradicionalnost. Njeno žrtev pooseblja mladoporočenka Višnja.

Biser festivala je bil gotovo tudi srbski dokumentarec Made in Serbia. Film v režiji Mladena Đorđevića predstavi zakulisje srbske porno industrije prek življenjskih zgodb štirih porno igralcev oziroma porno gveril. V glavni vlogi se predstavi Nenad Bekvalac, ki išče svojo izgubljeno ljubezen in hkrati povezuje vse štiri zgodbe: od najstarejše srbske porno zvezdnice Eržike do porno igralca Simeona Daždee, ki je v svoji vasi zaslovel s svojim poklicem.

Na festivalu pa se niso odžejali zgolj žejni filmov. Na svoj račun so prišli tudi tisti, ki radi popijejo žlahtno kapljico. Grossmanov festival filma in vina je postregel s presenetljivo dobrim ljutomerskim izborom belega vina. Še Krsto Papić je dejal, da je tokrat v Ljutomeru prvič, vendar ljutomerska vina pije »odavno«. Tokrat Ljutomer ni bil zgolj provinca in skrajni del Pomurja, temveč je bil v začetku avgusta resnična filmsko festivalna prestolnica Slovenije.

Za vas si je Grossmanov filmski festival ogledala in kozarček ljutomerskega spila Julija S.