Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
Energetsko ozadje zadnje agresije Izraela na Libanon (3745 bralcev)
Četrtek, 31. 8. 2006
Urh



naftni interesiinvazija
Medtem ko se na jugu Libanona nameščajo prve enote Združenih narodov in se je izraelska vojska pripravljena umakniti na svoje ozemlje šele, ko bo južno od reke Litani ob libanonskih vojakih še vsaj 15.000 vojaških mirovnikov misije Združenih narodov, prihajajo na plan zanimive teorije vzgibov invazije Izraela na Libanon. Seveda malokdo zares verjame argumentom predstavnikov uradnega Tel Aviva, da gre pri vdoru izraelske vojske na južno področje Libanona in bombardiranju cest na severnem območju zgolj za samoobrambo Izraela pred Hezbolahom. Ta resda ni brezmadežna organizacija, spet pa ni takšna pošast, kot ga v imenu nekih drugih interesov prikazujeta Izrael in Združene države Amerike, in gotovo ni ključni razlog za ponovno izraelsko okupacijo Libanona. Kanadski profesor in direktor Centra za raziskovanje globalizacije Michel Chossudovsky meni, da gre v napadih Izraela v prvi vrsti za geostrateške interese Združenih držav Amerike ter nekaterih zahodnoevropskih držav
Energetsko ozadje zadnje agresije Izraela na Libanon

Medtem ko se na jugu Libanona nameščajo prve enote Združenih narodov in se je izraelska vojska pripravljena umakniti na svoje ozemlje šele, ko bo južno od reke Litani ob libanonskih vojakih še vsaj 15.000 vojaških mirovnikov misije Združenih narodov, prihajajo na plan zanimive teorije vzgibov invazije Izraela na Libanon. Seveda malokdo zares verjame argumentom predstavnikov uradnega Tel Aviva, da gre pri vdoru izraelske vojske na južno področje Libanona in bombardiranju cest na severnem območju zgolj za samoobrambo Izraela pred Hezbolahom. Ta resda ni brezmadežna organizacija, spet pa ni takšna pošast, kot ga v imenu nekih drugih interesov prikazujeta Izrael in Združene države Amerike, in gotovo ni ključni razlog za ponovno izraelsko okupacijo Libanona.

Kanadski profesor in direktor Centra za raziskovanje globalizacije Michel Chossudovsky meni, da gre v napadih Izraela v prvi vrsti za geostrateške interese Združenih držav Amerike ter nekaterih zahodnoevropskih držav, ki so preko svojih naftnih korporacij povezane z naftovodom na relaciji Baku-Tbilisi-Ceyhan (s kraticami BTC) in s tako imenovanim podvodnim podaljškom BTC-ja, ki ga nameravajo graditi od turškega pristanišča Ceyhan do Tel Aviva. Naftovod BTC, po katerem se pretakajo naftne rezerve iz Kaspijskega jezera v Sredozemlje, predstavlja za Zahodni svet pomembno naftno alternativo Rusiji in Bližnjemu vzhodu, ki je zaradi politične nestabilnosti rizičen trg.

Naftovod BTC je zgradil konzorcij zahodnih naftnih podjetij pod vodstvom Beyond Petroleuma, v katerem se nahaja tudi ameriški naftni gigant Halliburton, katerega direktor je bil Dick Cheney, preden je postal podpredsednik Združenih držav Amerike. Seveda so Turčija, Azerbajdžan ter Gruzija, države, čez katere poteka ta naftovod, že zaveznice Amerike, tako Baku kot Tbilisi pa sta celo podpisala pogodbo o vojaškem sodelovanju tudi s Tel Avivom. In kaj ima ta naftovod oziroma načrtovana gradnja podvodnega naftovoda Ceyhan-Tel Aviv opraviti s samo vojno v Libanonu? S tem, ko je Izrael napadel Libanon, je v bistvu pripravil teren za prihod tako imenovanih mirovnih sil Združenih narodov, za kar so poskrbele Združene države Amerike v Varnostnem svetu Združenih narodov. Poleg vzdrževanja miru bo eden izmed ciljev mednarodnih mirovnih enot v Libanonu tudi varovanje naftovoda BTC in njegovega načrtovanega podaljška do Tel Aviva.

Povsem eneka stvar se je zgodila v Makedoniji, ko je leta 2001 prišlo do konflikta med Albanci in Makedonci. Mirovniške enote zveze NATO so bile nameščene v Makedoniji po podpisu Ohridskega sporazuma, ena njihovih ključnih nalog pa je bila zaščititi transbalkanski naftovod, ki preko Makedonije povezuje Črno morje in Jadran, in s tem tudi interese naftnih gigantov Beyond Petroleuma, Chevrona ter Texaca.

V kolikor Izrael, Združene države Amerike in naftne korporacije ne bi imele nobenega nadzora nad Libanonom in Sirijo, bi lahko v vsakem kriznem trenutku iz Bejruta in Damaska zagrozili z uničenjem načrtovanega naftovoda Cehyan – Tel Aviv. Spomnimo, da Izrael v skladu s tem zahteva namestitev mirovnih enot tudi na libanonsko-sirski meji ter da je že podpisal pogodbo o nakupu dveh jedrskih podmornic z Nemčijo. Združene države varujejo naftovod BTC z vojaškimi bazami, ki so jih vzpostavili v Gruziji in Azerbajdžanu. Pri tem pa v imenu širjenja globalne demokracije podpirajo politične sisteme, ki jim gredo na roko pri njihovih naftnih interesih, ne glede na to, ali so avtokratski ali pa demokratični. Administracija Bele hiše sicer trdi, da so baze v Gruziji in Azerbajdžanu postavljene in potrebne zaradi politično nestabilnih režimov v Iraku, Afganistanu in Iranu. Seveda so baze tam tudi zaradi Iraka, Afganistana in Irana, niso pa tam izključno oziroma zgolj zaradi tega.

Poleg varovanja že obstoječega naftovoda BTC si Združene države Amerike prizadevajo tudi za manj napete razmere na bližnjem vzhodu, ker politične krize med Izraelom in sosednjimi islamskimi državami dvigujejo ceno nafte. Analitiki celo napovedujejo, da bi ob zaostrovanju krize, ki bi pomenila permanentno vojno, znala cena soda nafte do konca leta pristati pri neverjetnih 250 dolarjih. Seveda pa hitre vojne akcije oziroma vsaj takšne, ki se kot zadnji izraelski napad na Libanon končajo v doglednem času, do takšnih zvišanj cen nafte ne pripeljejo. Načrtovana izgraditev naftovoda od Ceyhana do Tel Aviva pa bi pomenila velik plus tudi za izraelsko energetsko ekonomijo. Na ta turško-izraelsko-ameriški načrt se je že odzvala Rusija, ki namerava v sirskem pristanišču Tartus postaviti pomorsko-vojaško oporišče, s katerim bo Rusija zavarovala svoje energetske interese v regiji, prav tako kakor jih bodo za Izrael, Združene države Amerike in širši zahodni svet zavarovale tako imenovane mirovne enote Združenih narodov v Libanonu.

Komentar je pripravil Urh.



Komentarji
komentiraj >>