Ponedeljek, 9.12. ob 14h: Univerzitetni informativni blok pripravlja Tanja Mojzer.
Torek, 10.12. ob 14h: V okviru tedna Univerze v Ljubljani so prejšnji teden na Visoki upravni šoli govorili o založništvu omenjenega visokošolskega zavoda ter o možnostih prehoda na univerzitetni študij. Več o tem boste izvedeli od Maje Murn.
Sreda, 11.12. ob 14h: Naš mariborski radijski sorodnik, Radio MARŠ se vrača v medijski prostor. (Saša G. in Lucija G.)
Četrtek, 12.12. ob 14h: Gregor Ilaš se je mudil na predstavitvi mednarodnega srečanja študentov sociologije, ki se bo v organizaciji Študentskega sociološkega društva
Modri jezdec odvijalo v Ljubljani, od 12. do 15. decembra 2002.
Ponedeljek, 9.12. ob 14h, Univerzitetni informativni blok
Teden je naokrog in spet je čas za univerzitetni informativni blok. Kot se za veseli december spodobi, je bilo pestro tudi na tem področju. Minuli teden je bil teden univerze, zaradi česar je bil v torek prekinjen pedagoški proces, kot se strokovno reče tumu, da so odpadla predavanja. Vendar vam iz prakse lahko zaupam, da pa temu ni bilo tako na vseh fakultetah. Kot primer lahko navedem Fakulteto za družbene vede, kjer tega, vsaj na smeri komunikologija, niso prakticirali. Takoj naslednji dan, torej v sredo, je bil dan Filozofske fakultete in nekaterim ponovno ni bilo potrebno delati zapiskov. So pa v sklopu že omenjenega tedna Univerze na fakultetah potekala različna predavanja in slovesnosti na področju izobraževanja.
Ena izmed takšnih zelo pomembnih in prestižnih slovesnosti, je bila slavnostna razglasitev novoizvoljenih rednih profesorjev Univerze v Ljubljani. Od srede naprej je tako 16 članic univerze bogatejših za 32 rednih profesorjev. Največ, kar deset, jih bo predavalo na Filozofski fakulteti.
Še ena podobna slavnostna seja je potekala na isti dan. Gre za podelitev naziva zaslužni profesor. Rektor Univerze v Ljubljani, Jože Mencinger, je ta naziv podelil kar trinajstim profesorjem Ljubljanske univerze. Zaslužni profesor je najvišje priznanje Univerze v Ljubljani, ki ga podeljujejo za izjemen prispevek k razvoju znanstvene ali umetniške panoge. Lahko pa tudi za predano opravljanje pedagoškega ali mentorskega dela.
Sedaj pa še novost, ki se tiče izobraževanja odraslih. Zveza ljudskih univerz Slovenije je v petek na Brdu pri Kranju pripravila slovesnost ob dnevu ljudskih univerz Slovenije. Letošnja tema je bila izobraževanje odraslih in ljudske univerze v Sloveniji ob vstopu v Evropsko unijo. Razpravljali so o položaju Slovenije in evropskih perspektivah sistema izobraževanja. Dotaknili so se tudi javnih zavodov za izobraževanje v realnosti Evropske unije skozi strategijo vseživljenjskega učenja.
Na Primorskem, natančneje v Portorožu, je bila v torek in sredo šesta skupščina sindikata vzgoje, izobraževanja, kulture in znanosti Slovenije. Potekala je pod geslom Kakovost javnega šolstva, odličnost znanosti, žlahtnost kulturi. Ponovno izvoljeni glavni tajnik, Branimir Štrukelj, je povedal, da se bo sindikat še naprej pogajal za povišanje plač zaposlenim v vzgoji in izobraževanju. Vztrajali bodo pri izenačitvi razmerij zaposlenih v znanosti in kulturi ter ohranjanju delovnih mest.
Sedaj pa še na Štajersko. V Mariborskem univerzitetnem športnem centru Leona Štuklja je v petek potekala izobraževalna in promocijska predstavitev z naslovom Univerza v Mariboru se predstavlja. Članice univerze so predstavile študijske programe, možnosti študija v tujini, kreditni sistem študija, vključevanje v raziskovalno delo in obštudijske dejavnosti. Predstavitev je potekala na stojnicah in v predavalnicah. Poleg univerze so pri pripravi celodnevne prireditve sodelovali še: mariborska območna enota republiškega zavoda za zaposlovanje, sklad za razvoj in usposabljanje človeških virov mariborskega ekonomskega inštituta in študentska združenja.
Prejšnji teden je potekala tudi seja Sveta vlade Republike Slovenije za študentska vprašanja. Predstavniki študentske organizacije Slovenije in predstavniki vlade so se sporazumeli o besedilu deklaracije, ki se dotika sodelovanja med vlado in študenti. V njej je bilo opredeljeno soglasje o povečanju koncesijske dajatve za opravljanje dejavnosti agencij za zaposlovanje, oziroma za posredovanje dela dijakom in študentom. Koncesijska dajatev naj bi se tako s sedanjih 10 odstotkov zvišala na predvidoma 12 odstotkov, s čimer naj bi se v prihodnjih šestih letih zagotovilo 6,6 milijarde tolarjev. Baje naj bi se izkupiček porabil za izgradnjo novih študentskih domov.
Za konec pa še novost, ki bo nekaterim pokazala pozitivno stanje na študentskem tekočem računu. Gre za nov projekt, Denarna pomoč študentom v stiski, pri katerem sta združila moči Študentska organizacija univerze v Ljublani in Študentski servis ljubljana. Njegov cilj je zagotoviti nepovratno finančno pomoč študentom, ki so se iz kakršnih koli razlogov znašli v trenutni ali splošni finančni stiski, zaradi katere je ogroženo njihovo nadaljnje izobraževanje. Od 114 prispelih vlog, so jih do sedaj odobrili 59. Višina odobrenih finančnih sredstev najpogosteje znaša med 20 000 in 80 000 tolarjev. Projekt se bo nadaljeval tudi v prihodnjih letih, razpisi se bodo periodično ponavljali v spomladanskem in jesenskem terminu.
Študentsko sociološko društvo Modri jezdec od četrtka 12. decembra, do nedelje 15. decembra 2002, organizira srečanje študentov sociologije iz Hrvaške, ZR Jugoslavije, Makedonije, Bosne in Hercegovine, Albanije, Bolgarije, Romunije, Moldavije in Ukrajine. V Ljubljani se bo tako na tridnevni konferenci zbralo 30 študentov sociologije, ki so pobudniki mednarodne organizacije študentov sociologije SEESSA, katere formalno organiziranje bo na tokratni konferenci osrednja tematika.
Današnjo bero informacij zaključujemo s sporočilom o tem, kaj se je dogajalo na četrtkovi seji Študentskega zbora ŠOU. Kaj neki? Na pobudo poslanca Fakultete za pomorstvo in promet so razpravljali o nedavni ekološki nesreči, ki se je zgodila v Španiji. Predlagatelj pobude je poslancem Študentskega zbora ŠOU v Ljubljani najprej predstavil nekaj ključnih podatkov o potopljenem tankerju Prestige, ki je na svojem krovu prevažal kar 70.000 ton surove nafte. Predlagatelj pobude je po natančnem opisu dogodka in prikazu slik s kraja nesreče poslancem Študentskega zbora predlagal, da bi podprli akcijo, ki jo je začela Študentska organizacija Fakultete za pomorstvo in promet. Tako naj bi se več kot 100 študentov in drugih posameznikov udeležilo čistilne akcije, ki bo trajala 10 dni. Študentski zbor ŠOU v Ljubljani je po razpravi zavezal tudi Študentsko upravo ŠOU v Ljubljani, da finančno podpre projekt, hkrati pa so poslanci Študentskega zbora sprejeli tudi resolucijo, katere besedilo se glasi:
»ŠZ ŠOU v Ljubljani zavzema pozitivno stališče do projekta »Ni nam vseeno« in ga podpira. Medije in podjetja poziva, da se tudi oni aktivno odzovejo na projekt in to izrazijo s svojo moralno in finančno ali materialno podporo.«
Današnje informacije je zbrala Tanja M., zadnji dve pa je dodala Lucija
Torek, 10.12. ob 14h, V okviru tedna Univerze v Ljubljani so prejšnji teden na Visoki upravni šoli govorili o založništvu omenjenega visokošolskega zavoda ter o možnostih prehoda na univerzitetni študij.
Na Visoki upravni šoli so prejšnji teden, natančneje v sredo četrtega decembra, že drugo leto zapored predstavili svojo založniško dejavnost. Program je povezoval Jurij Zrnec, študent Akademije za gledališče, radio, film in televizijo. Za najboljše strokovne knjige s področja uprave so podelili peresa magistru Slobodanu Rakočeviču, doktorju Andreju Kovačiču, magistru Bojanu Pečku in magistru Mitji Dečmanu. Nagrajenci so prejeli še po dve deli pisatelja Jožeta Hudečeka, ki je bil tudi častni gost podelitve. Po uradnem programu je sledil tudi neuradni z okusno jedačo, med drugim so postregi z grozdjem v marcipanovi omaki in kruhki z lističi vrtnice, za boljšo vizualno in slušno atmosfero gostov so pa poskrbeli še študetje z Akademije za likovno umetnost s svojimi razstavljenimi deli ter študetje z Akademije za glasbo s prijetnimi jazzovskimi ritmi.
To priložnost smo pa izkoristili tudi za pogovor z dekanjo Visoke upraven šole, Stanko Setnikar Cankar, saj smo izvedeli, da se bo Visoka upravna šola preoblikovala v Fakulteto za upravo.
/////////////////////////////////////////////////////////////
MD / 11 (6.39)
Vtoč.:Torej pogovarjam se.....
Iztoč.: .....smer razvoja tovrstnega študija.
/////////////////////////////////////////////////////////////
Za mnenje smo povprašali tudi Boštjana Horvata, bivšega predsednika študentske organizacije omenjenega visokošolskega zavoda.
/////////////////////////////////////////////////////////////
MD / 13 (1.02)
Vtoč.:Torej kot smo se prej pogovarjali
Iztoč.: .....postala fakulteta za upravo.
/////////////////////////////////////////////////////////////
Visoka upravna šola pa ni edina, ki se pripravlja na ta korak. Za prehod na univerzitetni študij se pripravljata tudi Visoka policijsko varnostna šola in Visoka šola za socialno delo. S tem bodo fakultete z novimi univerzitetnimi programi, kot tudi novimi univerzitetnimi diplomami, odprle nove poti za nadaljnje poklicne in strokovne odločitve svojih diplomantov. Upamo pa da visokošolski sistem s tem ne bo zaprl še tistih nekaj poti, ki dijakom s poklicno maturo omogočajo vpis na visokošolski študij. Vendar to ni samo problem visokošolske politike temveč izobraževalne politike nasploh. Delitev na maturo in poklicno maturo se namreč ni izkazala za najbolj posrečeno rešitev. Kam se bodo lahko potem sploh še vpisovali dijaki s poklicno maturo je pa že tema za kakšno drugo oddajo, današnjo je pripravila Maja Murn.
Sreda, 11.12. ob 14h:
VELIKO ŠUMA ZA NIČ?
Minilo je leto dni, ko smo pred mariborsko univerzo protestirali proti utišanju enega od obeh neodvisnih radijskih etrov v Sloveniji. Začetek tega tedna pa je raznesel govorico, da bo Radio Marš ponovno zakorakal v slovenski medijski prostor.
Pravzaprav se je na ponedeljkovi slavnostni akademiji ob novem začetku Marševega oddajanja veliko govorilo. Pred nastopom marševega hišnega benda Vojtiva 8 in drugimi spremljevalnimi dogodki so svoje povedali ponovni mariborski župan Sovič, prav tako ponovni predsednik mariborske študentske organizacije Frangež in Andrej Fištravec, nekdanji in sedanji predsednik sveta Zavoda Radio Marš. Le da tokrat gre za popolnoma nov Radio Marš.
V čem pa je pravzaprav razlika? Marš oddaja na drugi frekvenci in po drugačnem medijskem kanalu. Če se torej zapeljete v Maribor, bo vaš avtoradio na starih 95,9 mega srčkih neizprosno šumel. O tem novi in tudi nekdanji Maršev direktor Bojan Golčar:
Mariborski Radio Študent se sicer v teh dneh vključuje v medijski prostor, vendar samo skozi kabelsko razdelilni sistem, tako da bo slišen v domovih, kjer imajo kabelski priključek in radijske sprejemnike, ki omogočajo priklop tovrstne antene. Upamo seveda, da se bomo lahko kmalu udeležili oziroma sodelovali tudi na javnem razpisu za pridobitev frekvence, na kateri je Radio Marš, se pravi predhodnik tega, ki smo ga ustanovili v začetku tega leta po ukinitvi tistega prejšnjega, ponovno kandidiral za frekvenco in bo možno poslušanje tudi v avtomobilih.
Pravkar minuli razpis Agencije za telekomunikacije, radiodifuzijo in pošto med osmimi točkami za radijsko oddajanje ni objavil Marševe, čeprav naj bi prav ta razpis zagotovil ponovno oddajanje na frekvenci 95,9 Mhz. Marš se na razpis ni prijavil, ker čaka na svojo frekvenco, to pa bo vladna agencija najbrž spustila iz rok šele v prihodnjem letu.
Torej, kot sem že rekel je Mariborski Radio Študent nastal kot nova pravna oseba v začetku tega leta. Gre ponovno za radijski medij, ki želi biti oziroma si pridobiti status študentskega radijskega programa. Tudi ustanovitelj novega zavoda je Študentska organizacija Unverze v Mariboru skupaj z Društvom za podporo Radiu Marš, ki združuje sedanje in nekdanje sodelavce in zainteresirano javnost, tako da upamo, da bo ta status na podlagi sodelavcev, ki ga ustvarjajo in pa programa, ki ga pripravljamo uspelo tudi pridobiti. V glavnem, v teh dneh se pripravljamo na ponovno oživitev programa in od tu naprej nam
nam je želeti samo srečo.
Tako si lahko na Marševi spletni strani preberete napotke za poslušanje v območju severovzhodne Slovenije. Za tehnično izvedbo potrebujete kabelski priključek in radijski sprejemnik, na katerega lahko priključite zunanjo anteno, in ga nastavite na 90,8. Potem pa počakajte, da bodo Mariborčani zagotovili še signal in vsebino. Na spletno poslušanje pa bo treba počakati še dlje. Odgovorna urednica, Mojca Plavšak:
Torej radio Marš ima svojo spletno stran, kjer se pač osnovne informacije dajo dobit, konkretno o samih oddajah še nismo nič vzpostavili, ker še delamo na tem. Bo pa zelo v kratkem možno prebrati o avtorjih in o posameznih oddajah. Spletna stran pa je www.radiomars.si.
Kaj pravzaprav danes pomeni pojem Radio Marš je zagotovo najpomembnejše vprašanje. Kako si ga razlaga sveže pečena odgovorna urednica mariborske študentske in skupnostne radijske postaje, Mojca Plavšak?
Torej, program, kar zadeva starih sodelavcev, ki so imeli svoje oddaje - te bodo še naprej ostale. V začetku, ker pač zaenkrat še ni dovolj močne ekipe, bodo sodelovali tudi špikerji, ki so že prej sodelovali, seveda pa pač pričakujemo, da bbodo potem mlajše generacije to prevzele, ko bodo dovolj izobražene in poučene o samem govoru pred mikrofonom. Novost mogoče bo ta, da bomo malo bolj razširili informativni program, ki je prej bil rahlo zapostavljen, tako da to bo vsekakor novost. Ostaja pa še zmeraj, da bo glasba drugačna, kot je na ostalih radijih in udarna dosti bolj kot je na drugih radijskih postajah. Glede samega programa pa, gotovo bodo sproti oddaje še nastajale, ki se idejno še kristalizirajo. V glavnem pa kar zadeva avtorskih oddaj in tega pa bo ostalo tako kot je bilo. Seveda bodo razporejeni po različnih terminih ampak bistvo bo ostalo takšno kot je bilo,
vsaj približno.
Lahko le upamo, da bo nova podoba kljub velikim finančnim vložkom še vedno zagotavljala programsko neodvisnost. Skoznjo se bo jasneje kazala Marševa prihodnost. V zadnjem letu, kolikor je minilo od Marševe male smrti pa je precej jasnejša medijska slika v Sloveniji.
V Marševi zgodbi namreč izstopajo tri značilnosti. Konec lanskega leta je bil ukinjen stari in januarja letos ustanovljen novi zavod, torej Marševa pravna oseba. Videti je, kot da se je v primeru Marša zgodila čudovita pravna zanka, v kateri je nekdanji mariborski rektor potegnil škarjice in prerezal vozel, njegovi nasledniki pa so ga s pridom zašili nazaj.
Sicer bi težko razložili situacijo, v kateri zmagovalec nič ne pridobi. Univerza kljub dobljeni tožbi ob izbrisu starega zavoda iz sodnega registra ni pridobila sredstev, ki naj bi ji bila odtujena. Likvidacija zavoda namreč pomeni tudi delitev premoženja, nekdanji rektor Toplak pa se najbrž niti ni preveč zanimal za zastarelo tehnično opremo, ki je bila jabolko sodnega spora.
Glede na to, da o Marševi frekvenci še vedno ni odločeno, v celotni zgodbi prej opazimo politični trend lastninjenja javnih dobrin. Največja vrednost difuznega medija je pač frekvenca za oddajanje, poleg tega pa je Marševa frekvenca edina nekomercialna radijska frekvenca v severovzhodni Sloveniji. Le kdo jo bo dobil?
S prevzemom upravljalskih moči nad imenom Radia Marš se znova razporejajo tudi politične silnice znotraj mariborskega univerzitetnega miljeja. Tako bosta v prihodnje v medijskem prostoru prisotna mariborska šou na zvočnem signalu preko kabelskega sistema in univerzitetni inštitut za nove medije v lokalnem televizijskem studiu.
O položaju neodvisnih medijev v Mariboru sporočata tudi na ponedeljkovi slavnosti predstavljeni knjigi dveh nekdanjih Marševih odgovornih urednikov. Veliko pove naslov ter manj vsebina knjige Marš med trgom, javnostjo in civilno družbo, sicer diplomskega dela Boštjana Laha. Zato pa si lahko pod naslovom Fragmenti odseka B: primer Stalker preberete vsebino oddaj, ki jih je v zadnjem letu Marševega delovanja pripravljal Grega Kosi.
Najbolj zgovorno dejstvo o univerzitetnem življenju pa je, da je bila slavnostna akademija ob odprtju Mariborskega radia Študent v zadnjih dveh letih edina kulturniška prireditev v produkciji Študentske organizacije Univerze v Mariboru.
Maršev šum je lovila Saška Goropevšek, z direktorjem in odgovorno urednico pa je klepetala Lucija Grilec.
Za konec nisva mogli mimo vprašanja, ki zadnje čase buri duhove tudi na našem radiu. Torej, kakšno je razmerje med študenti in avtorji?
Zaenkrat večina avtorjev še vedno študira, kljub svojim letom ali kakorkoli. Študente, ki bodo kasneje kreirali program pa zlasti vidim tukaj kot špikerje in seveda tudi s kakšno svojo avtorsko oddajo. Kot pravim, zdaj smo šele v nastajanju, tako da moramo opraviti še nekaj avdicij, ki bodo potem pokazale kdo lahko kaj počne. Sodelovanje s samimi študenti, s študentsko organizacijo pa vsekakor bo, ka r pomeni, da bomo pač pokrivali dogodke, ki se bodo v okviru študentskih aktivnosti dogajali. Torej v tem primeru bodo študentje definitivno vključeni, seveda pa si želimo tudi na splošno sodelovati z njimi, ker v končni fazi je to radio, ki je namenjen študentski populaciji.
Kako pa si nova odgovorna urednica mariborske študentske in skupnostne radijske postaje, Mojca Plavšak, razlaga spremembe določil o avtorskem delu, po katerih bi se naj po nekaterih interpretacijah za omenjeno delo tudi študentom honorarji izplačevali preko avtorskih pogodb in ne več preko študentskih napotnic?
Prej so delali študenti preko študentskih napotnic in tako bo tudi ostalo. Avtorske pogodbe so seveda zgolj kot pravno formalna zadeva, tako da pač vsak ve, kaj so njegove obveznosti in dolžnosti, kar pa zadeva izplačil pa bo to potekalo preko študentskih napotnic in ne preko avtorskih pogodb, to se meni zdi popolnoma logična stvar.
Vsem se ne zdi logično. Sicer pa je to vprašanje, ki že presega okvir današnje oddaje in hkrati vprašanje, katerega odgovora zaenkrat ne poznajo niti pristojna ministrstva.
POPRAVEK: Na željo avtorice teksta gornjega prispevka, Saše Goropevšek, objavljam popravek, iz katerega bo bolj jasno, kaj je njeno delo in kaj moje. Spremenjeni del teksta je podčrtan.(Lucija Grilec)
... Najbolj zgovorno dejstvo o univerzitetnem življenju pa je, da je bila slavnostna akademija ob odprtju Mariborskega radia Študent v zadnjih dveh letih edina kulturniška prireditev v produkciji Študentske organizacije Univerze v Mariboru.
Maršev šum je lovila Saška Goropevšek, ki je spisala današnji prispevek , z direktorjem in odgovorno urednico pa sem klepetala Lucija Grilec. To priložnost sem izkoristila še za naslednji vprašanji.
Torej, kakšno je razmerje med študenti in avtorji?
Zaenkrat večina avtorjev še vedno študira, kljub svojim letom ali kakorkoli. Študente, ki bodo kasneje kreirali program pa zlasti vidim tukaj kot špikerje in seveda tudi s kakšno svojo avtorsko oddajo. Kot pravim, zdaj smo šele v nastajanju, tako da moramo opraviti še nekaj avdicij, ki bodo potem pokazale kdo lahko kaj počne. Sodelovanje s samimi študenti, s študentsko organizacijo pa vsekakor bo, ka r pomeni, da bomo pač pokrivali dogodke, ki se bodo v okviru študentskih aktivnosti dogajali. Torej v tem primeru bodo študentje definitivno vključeni, seveda pa si želimo tudi na splošno sodelovati z njimi, ker v končni fazi je to radio, ki je namenjen študentski populaciji.
Kako pa si nova odgovorna urednica mariborske študentske in skupnostne radijske postaje, Mojca Plavšak, razlaga spremembe določil o avtorskem delu, po katerih bi se naj po nekaterih interpretacijah za omenjeno delo tudi študentom honorarji izplačevali preko avtorskih pogodb in ne več preko študentskih napotnic?
Prej so delali študenti preko študentskih napotnic in tako bo tudi ostalo. Avtorske pogodbe so seveda zgolj kot pravno formalna zadeva, tako da pač vsak ve, kaj so njegove obveznosti in dolžnosti, kar pa zadeva izplačil pa bo to potekalo preko študentskih napotnic in ne preko avtorskih pogodb, to se meni zdi popolnoma logična stvar.
Vsem se ne zdi logično. Sicer pa je to vprašanje, ki že presega okvir današnje oddaje in hkrati vprašanje, katerega odgovora zaenkrat ne poznajo niti pristojna ministrstva.
Četrtek, 12.12. ob 14h:
Komentarji
komentiraj >>