... Condoleezza Rice poglobljeno razmišlja o Afganistanu ...
... bitka za ‘pravično’ sojenje Saddamu Husseinu ...
... Združeni narodi za legalizacijo vstopa pribežnikov v Evropsko unijo ...
... neuvrščeni bi se pogajali z Iranom ...
... protikorupcijska komisija pozvala k prenehanju funkcije županov ...
... v Hotizi hrvaška policija aretirala novinarje slovenske nacionalke ...
OFF NAPOVEDNIK
Kalifornijski guverner Arnold Schwarzenegger se navdušuje nad Latinskoameričankami. Na njegovem računalniku so namreč našli posnetek, na katerem svojemu šefu osebja razlaga, zakaj so Latinskoameričanke ‘hot’, skratka vroče. Beseda je tekla o Bonnie Garcia, republikanski legislatorki, za katero Schwarzenegger ne ve, ali je Kubanka ali Portoričanka. Kakorkoli že, po njegovem mnenju je hot, tako kot vsi Hispanci, zaradi mešanice črnske in latino krvi.
Schawarzenegger se je za izjavo že pokesal in javno opravičil. Sama Bonnie Garcia pa se zaradi guvernerjeve izjave ni pretirano sekirala. Pristavila je le, da je bila opazka izvzeta iz konteksta. Za to, da je posnetek prišel v javnost, se lahko zahvalimo Cathy Calfo, vodji kampanje Schwarzeneggerjevega demokratičnega nasprotnika Phila Angelidesa. Cathy je sicer izjavila, da ne ve, ali je Angelides posnetek posredoval LA Timesu, in da, kot vodja kampanje, ni storila nič nespodobnega, vendar pa vemo, da ni stvari, ki je politiki ne bi naredili za zmago na volitvah. Če se bodo negativno odzvali na guvernerjevo izjavo, bi Schwarzija na naslednjih volitvah utegnilo stati zmage, saj je latino skupnost v Los Angelesu velika prinašalka glasov republikancem.
OFF PROGRAM
Potem, ko so Združene države Amerike Afganistan spremenile v brezizhodno bojno polje, se je državna sekretarka Condoleezza Rice spomnila, da bi lahko Afganistan doživel popoln propad, če bi ga zapustile sile zveze NATO. Prav tako je pripomnila, da bi se Amerika lahko kaj naučila iz sovjetskega umika iz Afganistana leta 1989, ki je za sabo v tej državi pustil politični vakuum in začela se je državljanska vojna. Da vakuum ne bi posrkal vsega, kar je v ‘osvobojenem’ Afganistanu ustvarila ameriška invazija, je tako potrebno ohraniti stalno prisotnost Natovih sil. Vojne torej še ne bo tako hitro konec.
Na drugem bojnem polju, ki so ga v preteklih letih ustvarile Združene države, pa poteka bitka za nepristranskost sodnikov na sojenju Saddamu Husseinu. Tamkajšnji glavni tožilec, Munquith al-Faroon (Munkit al Farun), je zahteval odstop glavnega sodnika, Abdullaha al-Amirija (Abdulaha al Amirija), saj naj bi ta simpatiziral z nekdanjim predsednikom Iraka in mu v skladu s tem dovoljeval nedopustne in sovražne izjave. Al-Amiri je obtožbe že zavrnil in poudaril, da se pri sojenju zanaša na poštenost in petindvajsetletne sodniške izkušnje.
Sicer pa v Iraku vse po starem. Na velikem parkirišču na vzhodu Bagdada je bilo danes ubitih najmanj 11 ljudi, še 58 pa jih je bilo ranjenih. Med ubitimi sta bila tudi dva policista, saj se parkirišče nahaja v neposredni bližini sedeža bagdadske prometne policije. Na splošno pa imajo bagdadski policisti veliko dela z odkrivanjem trupel, predvsem v sunitskih predelih mesta. Odkrili so 60 ustreljenih ljudi, ki so bili pred usmrtitvijo zvezani in mučeni.
V Jemnu pa se ustrelitev obeta štirim ugrabljenim francoskim turistom, seveda pod pogojem, da jih bo kdo poskušal osvoboditi. Ugrabitelji so Francoze zajeli v nedeljo in v zameno za njihovo izpustitev zahtevajo, da tamkajšnje oblasti iz zapora izpustijo pet članov njihovega klana, ki so zaprti zaradi krvnega maščevanja.
Po napadu na Libanon se dogajajo odstreli tudi v izraelski vojski. Pod pritiski kritik je klonil in podal svoj odstop general Udi Adam, vodja severnega poveljstva, ki je bilo odgovorno za varovanje meje z Libanonom. Med ofenzivo je bil Adam namreč zaradi svoje neodločenosti in pretirane preudarnosti deležen ostrih kritik. Razmišljujoči vojaki, kaj šele generali, v vojaških spodadih očitno niso zaželjeni. V 34 dni trajajočem spopadu je na izraelski strani umrlo 160 vojakov, na libanonski pa več kot tisoč ljudi, večinoma civilistov.
Končno se je opogumila nemška vlada, ki doslej, zaradi nacistične preteklosti, ni želela, da bi se njeni vojaki kjer koli srečali z izraelskimi. A zdaj je dokončno padla odločitev, da bo na libanonska tla v sklopu okrepljene misije Združenih narodov poslala 2400 marincev. Sklep o tem mora naslednji teden potrditi še bundestag, kar pa se bo verjetno zgodilo brez večjih zapletov.
Združeni narodi se še naprej ukvarjajo z ilegalnimi pribežniki v Evropsko unijo. Visoki komisar Združenih narodov za begunce, Antonio Guterres, je Evropsko unijo pozval, naj ilegalnim pribežnikom omogoči zakoniti vstop na svoje ozemlje. Predvsem naj bi Unija pomagala pribežnikom iz držav južno od Sahare. Komisar Unije Michel je Guterresu obljubil, da se bo Evropska unija trudila zagotoviti boljše možnosti vsaj mladim v Afriki, kar naj bi storila z odpiranjem šol in manjših podjetij. Vse, da bi ostali v Afriki, torej.
Michel je navrgel še, da so konkretni ukrepi v zvezi s priseljevanjem v rokah držav članic in ne Evropske komisije. Med članicami pa so najbolj na udaru države na južni meji, predvsem Španija, Italija in Malta. Španska vlada je tako že napovedala strožje ukrepe proti ilegalnemu priseljevanju, kar pomeni, da se v bližnji prihodnosti ne moremo nadejati lanskoletnega množičnega legaliziranja statusa pribežnikov, ko je Španija podelila dovoljenje za bivanje in delo okoli 600.000-im nezakonitim pribežnikom. Letos je na Kanarskih otokih pristalo že 22.000 pribežnikov, kar je štirikrat več kot v celotnem letu 2005.
Da ne bi čisto potonilo v pozabo, se je na dogajanje v svetu odzvalo tudi 100 predstavnikov držav v razvoju, članic Gibanja neuvrščenih. Predvsem so se zavzeli za brezpogojna pogajanja z Iranom. Izrekli so tudi kritiko na račun Izraela, a so zavrnili predlog, po katerem bi judovsko državo kaznovali za njegove vojne zločine. Neuvrščenost in neodločnost torej.
Odločnost pa je pokazala hrvaška policija, ki je z obmejnega območja Hotiza na zaslišanje na Hrvaško odpeljala tričlansko novinarsko ekipo s Televizije Slovenija, ki je pripravljala oddajo Hidak-Mostovi. Ob dogajanju na Hotizi je minister Rupel današnjo sejo odbora državnega zbora za zunanjo politiko zapustil z izjavo 'na Hotizi se je zgodila nesreča'.
Slovensko ministrstvo za zunanje zadeve je pri hrvaški strani že protestiralo zaradi novega incidenta, svoje pritožbe pa bo naslovilo tudi na Evropsko unijo. Ob tem so na ministrstvu izjavili, da gre za enostransko ravnanje hrvaških oblasti, ki je v nasprotju s temeljnima ustavnima listinama Slovenije in Hrvaške, z brionsko izjavo iz leta 2005 in z izjavo predsednikov obeh vlad, Janeza Janše in Iva Sanaderja, ki sta jo 4. septembra potrdili slovenska in hrvaška vlada.
Medtem ko Hrvaška zaslišuje slovenske novinarje, pa v Bruslju govori o možnosti dvostranske ureditve meje. Hrvaški veleposlanik pri Evropski uniji Branko Baričevič je predstavil poročilo, v katerem je Zagreb med drugim ocenil odnose s Slovenijo. Na vprašanje podpredsednika odbora za odnose s Hrvaško, Boruta Pahorja, je Baričevič odgovoril, da hrvaška stran še vedno dopušča možnost dvostranskega dogovora o ureditvi meje s Slovenijo in da je arbitraža zadnja možnost. Kako bo na dogovor vplival nov incident s slovenskimi novinarji, pa bomo v bližnji prihodnosti nedvomno izvedeli.
Izvedeli pa bomo tudi, kakšna usoda čaka župana dveh slovenskih občin, ki poleg županske opravljata tudi drugi, z župansko nezdružljivi funkciji. Gre za župana občin Ivančna Gorica in Škocjan, Jerneja Lampreta in Antona Zupeta. Oba sta ravnatelja osnovnih šol, torej zastopnika javnih zavodov v svoji občini. Protikorupcijska komisija je oba že pred časom pozvala, naj prenehata z funkcijama ravnateljstev, vendar pa se župana na to nista odzvala. Komisija je zato občinska sveta obeh občin napotila k začetku postopkov za prenehanje funkcije županov.
Off je spisal funkcijsko neoporečen in na Hrvaškem nepridržan Seku.
Komentarji
komentiraj >>