... Poljska bo v Afganistan napotila 1000 vojakov ...
... novi zapleti okoli drugega kroga volitev so se pojavili v Demokratični republiki Kongo ...
... izraelsko vojaško tožilstvo nasprotuje izpustitvi predstavnikov Hamasa iz zapora ...
... čez noč je bilo v Hotizi mirno, včerajšnjo izredno sejo parlamentarnega odbora o Hotizi pa je protestno zapustila Liberalna demokracija Slovenije ...
... ob šestih zvežer bo v Menzi pri koritu na Metelkovi okrogla miza, na kateri bodo prisostovali vsi pomembnejši kandidati za Ljubljanskega župana ...
NAPOVEDNIK
Brezplačni časopisi v Kaliforniji očitno niso brezplačni, kajti guverner Arnold Schwarzenegger je podpisal zakon, ki predvideva kaznovanje tatov časopisov, za katere vam ni treba odšteti niti centa. Da pa ne bi izpadlo vse preveč absurdno, ker težko ukrademo nekaj brez vrednosti, je Arni poskrbel, da mora nepridiprav ukrasti najmanj 25 brezplačnih 'cajtngov', da bo kaznovan. Kazen bo znašala 500 zelencev ali pa deset dni zapora.
Poslušajmo argument, zakaj je do takšnega zakona sploh prišlo: "Svoboda tiska je ena najdragocenejših svoboščin, ki jih uživajo Američani. Zagotoviti moramo, da ne bo drugim nihče kratil pravic iz prvega amandmaja". In nadalje: »Leta 2002 je nek politik z območja San Francisca ukradel več kot 1000 izvodov brezplačnega časopisa, ki ni podpiral njegove kampanje, nedavno pa je neznanec v bližini San Diega ukradel večje število časopisov in jih v sosednji Mehiki prodal za reciklažo.«
Ironično je, da se Schwarzenegger s tako banalnimi zakoni sklicuje na svobodo, ki naj bi bila Američanom zagotovljena v ustavi, ko pa predsednik Združenih držav Amerike George Bush istočasno v imenu boja proti terorizmu drastično zmanjšuje svobodo ameriških državljanov in tiska. Bush, sicer velik prijatelj Schwarzeneggerja, razmišlja tudi o spremembi ustave, da bi lahko bil predsednik tudi tisti – seveda Arni -, ki ni od rojstva državljan Združenih držav. In na eni od tiskovnih konferenc je Bush primerjal sebe in Arnija ter povedal naslednje: »Nobeden od naju ne govori dobro angleškega jezika. Oba sva poročena in oba imava velike mišice.«
Sedaj pa poslušajmo, kaj si misli o Schwarzeneggerju ameriški komik Lewis Black.
/////////////////////////////////////////////////////////
OFF PROGRAM
Ostajamo v Združenih državah Amerike. Več o dogajanju čez lužo nam bo povedala redna poročevalka Radia Študent Lidija Poljaček.
/////////////////////////////////////////////////////////
Poljska bo naslednje leto v Afganistan poslala tisoč vojakov; ti se bodo pridružili stotim poljskim soldatom, ki se že nahajajo tam. Dodatne vojake bo uradna Varšáva v Afganistan poslala zato, ker je zveza NATO zahtevala še 2500 vojakov, saj trenutno s svojimi silami ne obvladuje gverilske taktike talibanov, še posebej šibka je v južni pokrajini Kandahar. Sedaj je v Afganistanu 18.500 vojakov zveze NATO in še 18.000 vojakov Združenih držav Amerike, ki tam niso v okviru zveze NATO.
Veliko vojakov Združenih narodov se nahaja v Demokratični republiki Kongo, kjer je zadnjo zmedo povzročilo vrhovno sodišče. Le-to je dejalo, da je napovedani rok za drugi krog volitev 29. oktober, to pa je v nasprotju z ustavo. Drugi krog volitev bi moral biti najkasneje 15 dni po razglasitvi rezultatov prvega kroga volitev. Sicer sta v drugi krog prišla dosedanji predsednik Joseph Kabila in Jean-Pierre Bemba. Po prvem krogu je bilo v strelskih borbah v prestolnici Kinshasa ubitih 23 ljudi. To so bile sicer prve volitve v Demokratični republiki Kongo po osamosvojitvi leta 1960. Veliko ljudi je Kabili očitalo, da bo volitve skušal dobiti na nedemokratičen način, saj je bilo za prvi krog natisnjenih veliko več volilnih lističev, kot so jih za dejansko izvedbo volitev potrebovali.
V Moskvi je bil ubit odposlanec predsednika Ruske centralne banke Andrei Kozalov. Kozalov je bil znan po tem, da je vzel licence večjim bankam, za katere so sumili, da so bile vpletene v pranje denarja. Sicer generalni tožilec v Moskvi trdi, da je motiv za eksekucijo Kozalova nejasen, čeprav je skoraj zagotovo povezan s službenimi aktivnostmi Kozalova.
Medtem ko sta se Hamas in Fatah dogovorila, da bosta oblikovala skupno vlado, je bilo v Izraelu še vedno zaprtih več deset poslancev vladajoče palestinske stranke Hamas. V torek je sicer vojaško sodišče v oporišču Ofer na Zahodnem bregu odredilo izpustitev 18 zaprtih politikov Hamasa, sedaj pa je izraelsko vojaško tožilstvo podalo pritožbo na odločitev vojaškega sodišča. V Tel Avivu morajo odločitev na priziv vojaškega tožilstva podati do ponedeljka, ko naj bi bili predstavniki Hamasa izpuščeni. Povejmo, da se med 18 zaporniki nahaja tudi predsednik palestinskega parlamenta Aziz Duvejk.
Po včerajšnjih aretacijah slovenskih novinarjev na območju Hotize je bilo ponoči mirno. Sicer se razmere med Hrvaško in Slovenijo še vedno niso umirile. Povejmo, da je prejšnji teden stranka Liberalne demokracije Slovenije zaradi Hotize zahtevala izredno sejo parlamentarnega odbora za zunanjo politiko, ki se je nato zgodila včeraj. Sejo so poslanci Liberalne demokracije protestno zapustili. Več nam bo povedal poslanec Liberalne demokracije Jožef Školč.
/////////////////////////////////////////////////////////
Janez Janša še vedno ni odgovoril na javno pismo predsednika Liberalne demokracije Jelka Kacina, v katerem ga Kacin sprašuje o tajni noti iz leta 2005. V tej noti naj bi po besedah hrvaške ministrice za zunanje zadeve Kolinde - Grabar Kitarović Slovenija Hotizo predala Hrvaški. Medtem je minister za zunanje zadeve Dimitrij Rupel - ki tako in tako ni več kredibilen in je jasno, da slovensko zunanjo politiko vodi premier Janez Janša – visokemu predstavniku Evropske skupnosti za zunanjo in varnostno politiko Javierju Solani poslal pismo. V pismu pravi, da so dejanja Hrvaške enostranska in kršijo vse dosedanje meddržavne dogovore. Danes pa je v Zagrebu vodja delegacije Evropske komisije na Hrvaškem Vincent Degert dejal, da incidenti pri Hotizi niso v pristojnosti Evropske unije. Po mnenju Degerta gre za bilateralno zadevo, ki jo morata državi rešiti sami, in da hrvaško-slovenski incidenti ne morejo ovirati hrvaškega vstopa v Evropsko unijo, kar bi radi nekateri slovenski politiki.
Ker slovenski in hrvaški mediji o vsem skupaj poročajo pričakovano senzacionalistično, na policijski upravi Murska Sobota pa izjav do nadaljnjega ne dajejo, smo se za mnenje o farsi na Hotizi obrnili na Aleksandra Stankovića, voditelja oddaje 'Nedeljom u 2' na HTV. Stankovića, ki je postal naš dežurni komentator meddržavnih sporov in z njimi povezanih idiotizmov, smo najprej vprašali, kako najnovejše zaplete spremljajo hrvaški mediji.
/////////////////////////////////////////////////////////
Ob šestih zvečer se bo v Menzi pri koritu na Metelkovi zgodila okrogla miza, na kateri bo sodelovalo deset kandidatov za župana Ljubljane, med njimi tudi Zoran Janković in France Arhar. Kakšna je pobuda sklicane okrogle mize, nam bo povedala soorganizatorica dogodka Jadranka Ljubičič.
/////////////////////////////////////////////////////////
OFF sem pripravil Urh.
Komentarji
komentiraj >>