Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
Petek, 22. 9. ´06 ob 17.00; MIHA CIGLAR (3252 bralcev)
Petek, 22. 9. 2006
LukaZ



Miha Ciglar

Recenziramo nastop mladega mariborskega skladatelja in zvočnega umetnika Mihe Ciglarja v okrilju serije zvočnih dogodkov SOUND EXPLICIT v Galeriji P74 ...
* Mlajši mariborski skladatelj in zvočni umetnik Miha Ciglar je ime, ki se počasi vtiskuje v sicer skrajno raztelešno zvočno snovanje na sledi sodobnih tokov v glasbenem polju, ki se ozira nazaj k dosežkom historičnih avantgard v glasbi prejšnjega stoletja in skozi te izkušnje snuje ''novum'', ki ni zavezan samo naši domači piškavi sceni. Ironija nareka, da Ciglar prihaja in izhaja iz nedrja inštitucij, iz skladateljskega diskurza, ki pa ima posluh za obrobne estetike, ki preizprašujejo ta diskurz, ga vmeščajo v sodobni milje nenehnih tehnoloških inovacij kot podaljškov našega telesa in primarne izraznosti. Skozi njegovo snovanje , še posebej skozi performans ''Tastes Like …'', s katerim je v torek nastopil v nedrju cikla zvočnih dogodkov Sound Explict v Galeriji P 74 na Prušnikovi v Ljubljani se namreč vzpostavlja pereč in polemičen odnos do novodobne tehnologije, če pronicamo še globje pa tudi v vprašanje masovnih medijev, odnosov družbene kontrole in kot pravi sam ''izprašati funkcijo in pozicijo umetnika v današnji družbi''.
Če to izjavo prenesemo v našo realnost, predvsem v akademsko, inštitucionalno sfero, je Ciglarjeva umestitev, umestitev na zvočno obrobje izven horizonta skladateljske klike, ki zadnje stoletje in strujanja v njej vneto ignorira. Tako so zvočne prakse na meji med glasbo in zvokom pri nas odrinjene v klubske in v zadnjem času galerijske prostore. Slednji so v prezentaciji sodobnih elektrofonij, historičnih vsebin na sledi konkretne godbe in zgodnjih elektronskih eksperimentov, zvočnih instalacij in danes modernih digitalij skrajno nevešče in neuke. Predvsem se ne zavedajo dogajanj v lastnem okolju, ki tovrstne vsebine dostojneje in bolj poznavalsko predstavlja že vrsto let. Večina kustosov in kustosinj pa vse skupaj pakira v pojem ''sound art'' oz. zvočna umetnost brez ustreznih historičnih vedenj in stikov s sodobnostjo.
Zvočna serija Sound explicit se plete že tri leta v prostorih galerije P74, ki kljub svoji odmaknjenosti in rahli okornosti pri izvedbi in prezentaciji služi kot dobrodošel azil za nekaj tistih domačih kreativcev, ki kljubujejo neznosni klimi za tovrstno početje pri nas. Ciglar, študent graške glasbene akademije, ki je s svojimi projekti obredel že dobršenj košček sveta, v projektu ''Tastes Like'' vzpostavlja efektivno in izrazno močno zvočno polje, sestavljeno iz televizije, prazne mešalne mize, ki delujeta kot velik oscilator zvoka, ki ga Ciglar v spletu pred komponiranih komponent in spontanih vnosih vešče obvlada v širokem dinamičnem spektru vijačenega feedbacka, rezkih šumov, lebdečih tekstur in robatih zvočnih ploskev. Tehnologija služi Ciglarju le kot vmesnik in ne kot sredstvo s potenciali, ki jih vampirska potrošniška družba nenehno vzpostavlja in narekuje. S tem pervertira to situacijo, vzpostavlja odnos med skrajno kontrolo zvočne materije in elementi aleatorike, nepredvidljivega. Nepredvidljivo se vzpostavlja v ciklični shemi feedbacka, ki ga Ciglar kontrolira preko telesa, giba in s tem ponovno cepi samo funkcijo tehnologije, saj telo, kri, slina, meso, mišljenje, itd .. ter tehnologija postaneta eno, en in isti medij in ne le odmev in distorzija drug drugega.
Prav performativni element je hkrati s skladateljsko senzibilnostjo v vzpostavljanju zvoka glavna odlika Cigaljevega nastopa, ki se od podobnih konceptov sodobnikov loči predvsem skozi skrajni angažma namesto skrajne odmaknjenosti in neaktivnosti. Hkrati pa je to tudi manjša pomanjkljivost, saj se v akcijski interakciji malce izgubi senzibilna naravnanost pri plasiranju zvoka.
Glavna odlika, ki se je vzpostavila v njegovem nastopu pa je ravno vmesni prostor med dojemanjem tovrstnega snovanja skozi prizmo inštitucij, kjer vlada svojevrstna rigidnost in ne institucionalnim okoljem, kjer tovrstna snovanja dejansko živijo in se artikulirajo. Glede na Ciglarjevo odprtost ima njegov že sedaj dovršen izraz še veliko manevrskega prostora …

pripravil Luka Zagoričnik


Komentarji
komentiraj >>